Vdori, ki so konec novembra pretresli filmski studio Sony Pictures, dobivajo nove razsežnosti. Razkrili so tudi neslane in rasistične šale o predsedniku Obami.
Vse več zaupnih informacij v javnosti
Računalniški vdori leta 2014 niso nič posebnega. Dokler se ne zgodijo medijski korporaciji z več kot šestimi milijardami evrov letnih prihodkov, katere vodilni menedžerji si vsak dan dopisujejo z medijsko najbolj priljubljenimi Zemljani. In dokler se vse skupaj ne znajde na spletu, seveda. Od zdaj že gotovo zgodovinskega vdora v samo drobovje studia Sony Pictures je minilo že več kot dva tedna, (do zdaj) zaupne informacije in vsebine pa še niso nehale pritekati na splet.
Vrhunska zaščita ni bila dovolj
Vdor, ki je do zdaj v javnost med drugim spravil EMŠO nekaterih filmskih zvezdnikov (med njimi sta Sylvester Stallone in Jude Apatow), podatke o plačah zaposlenih in pet (v času vdora) še ne prikazanih filmov, nas je naučil, da nobeno podjetje ni neranljivo. Sony je imel na plačilnem seznamu vrhunske IT-strokovnjake, ki so jim pomagala vrhunska podjetja na tem področju. A to ni bilo dovolj.
Rasistične šale vodilnih na ogled vsem
Razkriti podatki so nas naučili tudi, da je Sony Pictures tipično korporativno neenakovredna organizacija, kjer samo ena ženska, sopredsednica studia Amy Pascal, zasluži več kot dolarski milijon letno. Prav omenjena gospa pa se je včeraj znašla v spletnem medijskem vrtincu, saj so v javnost pricurljala njena elektronska dopisovanja tako z zvezdami kot s kolegi. Skorajda ni treba dodajati, da ton, sočnost in brutalnost te komunikacije po mnenju mnogih niso ravno civilizirani. Med drugim sta se Amy Pascal in kolega Scott Rudin norčevala, češ da bi morali na dobrodelni večerji s predsednikom Obamo tega vprašati, kako mu je bil všeč film Django brez okovov (kjer glavno vlogo igra temnopolti igralec Jamie Foxx). Iz elektronskih sporočil je javnost izvedela tudi, kako je potekala proračunska bitka za naslednji film o Jamesu Bondu (kjer sodeluje tudi Sony).
80 milijonov evrov škode
Poslovni portal Business Insider škodo vdora, katerega posledicam ni videti konca, ocenjuje na več kot 80 milijonov evrov. Nedavni vdor pa ni prvi tovrsten primer za Sony, ki se je v preteklosti že znašel v nemilosti spletnih nepridipravov. Spletišče Engadget navaja primer vdora v njegovo igralno mrežo Sony Playstation Network leta 2011, ki je prizadel kar 77 milijonov njenih uporabnikov. Ti so letos uspešno dosegli več kot stomilijonsko odškodnino po sodni poti.
Druga plat zgodbe pa je seveda človeška. Medtem ko bodo milijoni lahko popravili materialno škodo, ostaja izziv zaupanja, ki ga je – če je to sploh mogoče – zelo težko ponovno pridobiti. Najbrž bodo potrebni številne tožbe in še kakšen vdor, da se bo korporacija iz zgodbe nekaj naučila.