Bruselj kmalu ostreje nad davčne goljufe in špekulante?

Blagajne držav članic Evropske unije (EU) so zaradi davčnih utaj in izogibanja plačilu davkov letno prikrajšane za velikanske zneske. Kot je pokazala lani opravljena raziskava britanskega instituta Tax Research LLP, je številka višja od tisoč milijard. Za ponazoritev: znesek, ki se vsako leto z utajami in izogibanjem izmakne davčnim blagajnam držav EU-ja, je višji od zneska, ki ga države Unije letno odmerijo zdravstveni blagajni, in predstavlja štirikratnik sredstev, vsako leto namenjenih izobraževanju. Bilijon davčnega izpada vsakega državljana evropovezave letno dodatno obremeni za dva tisoč evrov.

Težavo predstavljajo tudi tako imenovane davčne oaze. Kot je pokazalo nedavno razkritje Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev, naj bi bilo samo na Britanskih Deviških otokih "parkiranih" 25 bilijonov evrov, iz česar lahko sklepamo, da so, če poleg omenjenega upoštevamo še preostala območja oaz, denarni zneski, skriti pred dacarji, zares vrtoglavi.

Unija krepi boj zoper davčne špekulante EU je krepitev boja zoper davčne špekulante začela z lani sprejeto resolucijo, v kateri je pozvala k takojšnjemu ukrepanju zoper davčne prevare in izogibanje davkom, ter nadaljevala z akcijskim načrtom, v katerega je zapisala priporočila za izboljšanje sodelovanja med državami in preprečitev davčnim izogibanjem, tega je evropska komisija sprejela lani poleti.

Naslednji korak v prizadevanjih, da bi EU v blagajne držav članic omogočil pripeljati čim več nezakonito oziroma špekulativno izpadlih davkov, predstavlja poročilo o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam, v katerem je predlagan nabor več kot 30 konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi se države članice in povezava zoperstavile eni najbolj perečih težav EU-ja ta hip. O dokumentu bo prihodnji teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljal in odločal evropski parlament.

Enotna opredelitev pojma davčne oaze in sankcije zanje Ukrepi, ki jih predlaga poročilo, med drugim predvidevajo poenoteno opredelitev pojma davčne oaze ter pripravo in objavo tako imenovanega evropskega črnega seznama davčnih oaz do konca leta 2014 in sankcij zoper tiste pravne ureditve, ki se bodo znašle na omenjenem neslavnem spisku.

Pristojni organi naj bi za zajezitev davčnih utaj med drugim dobili pooblastila za začasen odvzem ali preklic bančne licence finančnim hišam in svetovalcem, ki omogočajo davčne goljufije. Predvidena sta tudi vzpostavitev javno dostopnih državnih registrov, iz katerih bo mogoče videti, kdo so dejanski lastniki gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, ter zakonodaja o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in hitrem odzivanju na goljufije v zvezi z njim.

Konec bi naredili tudi agresivnemu davčnemu načrtovanju Poročilo posebno pozornost namenja tudi izogibanju plačila davkov in tako imenovanemu agresivnemu davčnemu načrtovanju. S tem meri zlasti na velike multinacionalke, kot so recimo Starbucks, Google in Amazon, ki svoje sedeže špekulativno prijavljajo v območjih posebej ugodnih davčnih režimov, v katerih potem tudi plačujejo davke, čeprav bi glede na pretežni delež ustvarjenega prometa te morale plačevati v drugih, zanje davčno bolj obremenjujočih državah. Zoper tovrstna podjetja poročilo predlaga uvedbo dolžnosti poročanja o poslovanju in plačilu davkov po posameznih državah, tudi v davčnih oazah, poudarjena pa je tudi zahteva po čimprejšnjem izvajanju direktive EU-ja o obdavčenju prihrankov ter izboljšanju učinkovitosti kodeksa ravnanja za obdavčitev podjetij.

Kot navaja poročilo, bi države članice, če bi izvajale omenjene in druge ukrepe, bilijonsko davčno vrzel do leta 2020 lahko prepolovile. S tem bi se države EU-ja lahko izognile dvigovanju davčnih stopenj.

Dogovarjanje glede davčne regulacije je eden najtrših orehov "Na poročilo je bilo vloženih kar 240 amandmajev, zato ima veliko politično vrednost," pravi Mojca Kleva Kekuš, poslanka skupine zavezništva socialistov in demokratov v evropskem parlamentu. Kleva Kekuševa, ki je v okviru evroparlamentarnega odbora za ekonomske in monetarne zadeve kot odgovorna poročevalka za pripravo poročila mesece iskala skupne rešitve s kolegi iz drugih političnih skupin, pojasnjuje, da je dogovarjanje glede davčne regulacije med članicami EU-ja eden najtrših orehov v Uniji. "Države članice so tiste, ki blokirajo sprejem zakonodaje, ki bi povezovala države, ko gre za davke," pravi poslanka in kot primer navaja Avstrijo in Luksemburg.

Poročilo kot podlaga za novo evropsko zakonodajo zoper davčne špekulacije Poročilo, ki ga je pripravila Kleva Kekuševa, sicer ni zavezujoče in ima zgolj priporočilno moč, bi pa na njegovi podlagi v prihodnje lahko nastala evropska zakonodaja, s katero bi EU poskusil zajeziti davčna izogibanja, utaje in davčne oaze. Če bo evropski parlament poročilo Kleva Kekuševe podprl, se bosta o njem izrekala še Evropska komisija in Svet EU-ja. Razen od parlamenta poslanka tudi od komisije pričakuje pozitiven odziv, nekoliko več težav pa pri izrekanju na Svetu, v njem namreč odločajo države članice, tudi tiste, zoper katere so uperjeni ukrepi, ki jih je predlagala v poročilu.

Kleva Kekuševa je kljub temu optimistična. "Pričakujem, da bo irsko predsedstvo v sklepno poročilo o predsedovanju vneslo tudi nekatere predloge iz mojega poročila in da bo naslednja predsedujoča, Litva, do konca leta lahko pripravila konkretno evropsko zakonodajo na tem področju. To bi med drugim pomenilo, da bi lahko do konca prihodnjega leta dobili seznam držav članic EU-ja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med davčne oaze, nato pa zoper njih ustrezne ukrepali."