Bruselj optimističen glede Slovenije: gospodarstvo navzgor, brezposelnost navzdol

Območje evra naj bi letos beležilo 0,8-odstotno rast, prihodnje leto 1,1-odstotno, v letu 2016 pa 1,7-odstotno, celotna EU pa letos 1,3-odstotno, naslednje leto 1,5-odstotno, v letu 2016 pa dveodstotno rast, kaže jesenska gospodarska napoved Evropske komisije.

To je slabše od prejšnje, majske ocene, ko je komisija območju evra za letos napovedala 1,2-odstotno rast, celotni EU pa 1,6-odstotno, v prihodnjem letu pa območju evra 1,7-odstotno, uniji pa dveodstotno.

"Razmere v gospodarstvu in zaposlovanju se ne izboljšujejo dovolj hitro" "Razmere v gospodarstvu in zaposlovanju se ne izboljšujejo dovolj hitro," je opozoril podpredsednik komisije za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen ter obljubil, da bo 300-milijardni investicijski načrt nove komisije na novo zagnal vzdržno okrevanje, ki mora temeljiti na pospeševanju naložb.

Nova komisija ogromno stavi na ta načrt, a podrobnosti, tudi odgovor na ključno vprašanje, od kod bodo črpali denar za investicije, za zdaj niso znane.

Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici pa je poudaril, da "ni enega samega in preprostega odgovora ali čarobne paličice", temveč je treba delovati istočasno na treh frontah: za zagotavljanje verodostojne fiskalne politike, ambicioznih strukturnih reform in prepotrebnih naložb, tako javnih kot zasebnih.

Letos bodo razlike med članicami še ostale velike Letos bodo razlike med članicami še ostale velike: na repu je Ciper z napovedanim 2,8-odstotnim skrčenjem bruto domačega proizvoda (BDP), sledijo Hrvaška z napovedanim 0,7-odstotnim padcem BDP ter Italija in Finska, ki naj bi beležili 0,4-odstotni padec BDP. Na vrhu pa je Irska s 4,6-odstotno rastjo. V prihodnjih dveh letih naj bi se razlike zmanjšale in vse članice naj bi beležile rast.

Med najbolj problematičnimi je Francija, drugo največje gospodarstvo v območju evra, ki ji komisija v prihodnjem letu napoveduje le 0,7-odstotno rast. Kot so napovedali tudi v Parizu, država javnofinančnega primanjkljaja v prihodnjem letu ne bo obrzdala pod tri odstotke BDP, kot bi morala. Komisija ji je za prihodnje leto napovedala 4,5-odstotni primanjkljaj.

Katainen: Evropa potrebuje več motorjev, ne le enega Komisija je precej poslabšala tudi napoved za Nemčijo, motor rasti v Evropi, ki ji za naslednje leto napoveduje 1,1-odstotno rast. Na vprašanje, ali je Nemčija torej še motor rasti, je Katainen odgovoril, da je nemško gospodarstvo kljub vsemu stabilno in močno, a opozoril, da Evropa potrebuje več motorjev, ne le enega.

Za Slovenijo pa so bruseljski jesenski obeti za rast precej boljši kot lani ob tem času, ko ji je komisija za letos napovedala enoodstotni padec BDP, kar je bilo bolje le od Cipra, za prihodnje leto pa sploh najšibkejšo rast v celotni uniji. Boljši so tudi od spomladanskih, občutno boljši od povprečja v območju evra in EU ter bolj optimistični od načrtov slovenske vlade.

Slovenija bo po napovedi komisije letos beležila 2,4-odstotno, v prihodnjem letu 1,7-odstotno, v letu 2016 pa 2,5-odstotno rast. "Gospodarska rast v Sloveniji bo, kot kaže, občutno krepkejša, kot se je pričakovalo spomladi, zahvaljujoč rasti izvoza, ki je boljša od pričakovanj, in izjemno močnim naložbam, zlasti v infrastrukturne projekte, financirane s sredstvi EU," je napoved za Slovenijo komentiral komisar Moscovici.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije še nekoliko previsok A javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo še nekoliko previsok. Letos bo ob upoštevanju bančnih dokapitalizacij 4,4-odstoten, naslednje leto 2,9-odstoten, leta 2016 pa 2,7-odstoten, so napovedali v Bruslju.

Slovenija bi sicer morala v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja v skladu z evropskimi navodili tega letos znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.

Najbolj zaskrbljujoč previsok strukturni primanjkljaj Precej slabša od predvidenih ciljev je komisijina napoved za strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla, torej konjukture in recesije. Ta v skladu s fiskalnim paktom na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP. Slovenska vlada se je lani v programu stabilnosti zavezala, da bo Slovenija javne finance strukturno izravnala do leta 2017.

Komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,5-odstotni strukturni primanjkljaj, v prihodnjem letu 2,2-odstotnega, v letu 2016 pa 2,8-odstotnega. Letos se bo tako fiskalni položaj v strukturnem smislu poslabšal za 0,7 odstotne točke, v letu 2015 se bo izboljšal za 0,3 odstotne točke, a nato v letu 2016 znova poslabšal za 0,6 odstotne točke.

V skladu s cilji, opredeljenimi na evropski ravni v sklopu postopka zaradi presežnega primanjkljaja, bi morala Slovenija letos in v prihodnjem letu strukturni primanjkljaj znižati za 0,5 odstotne točke.

Previsokega primanjkljaja v Bruslju niso želeli podrobno komentirati Previsokega slovenskega primanjkljaja v Bruslju danes niso želeli podrobno komentirati. Glede skladnosti Slovenije s priporočili v sklopu postopka za odpravo presežnega primanjkljaja je komisar Moscovici dejal le, da je komisija še vedno v procesu ocenjevanja slovenskega proračunskega načrta, pri čemer bo upoštevala vse pomembne dejavnike.

Za Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je bruseljska jesenska gospodarska napoved pričakovana. Manjše odstopanje glede na druge, prej objavljene napovedi pa po njihovih navedbah izhaja predvsem iz napovedi izvoza.

Slovenski delodajalci opozarjajo na zamik posledic ohlajanja rasti na ključnih trgih Slovenski delodajalci ocenjujejo, da je bruseljska napoved zelo optimistična in opozarjajo na zamik posledic ohlajanja rasti na ključnih trgih. V GZS zaradi odsotnosti evropskih sredstev za investicije za leto 2016 dopuščajo celo možnost krčenja BDP. Sindikalne strani pa napoved komisije ni presenetila.

Jesenska gospodarska napoved bo pomembna podlaga za komisijine ocene proračunskih načrtov članic, ki se pričakujejo 14. novembra. Komisija mora sicer mnenja o proračunskih načrtih članic sicer pripraviti do konca novembra.