Davčne oaze za naše evroposlance težava, ne pa tudi Jean-Claude Juncker, ki je sam ustvaril eno

Evropski parlament je včeraj zavrnil nezaupnico Evropski komisiji Jean-Clauda Junckerja. Predlagatelji nezaupnice namreč Junckerju kot predsedniku komisije očitajo, da je glavni krivec za luksemburške davčne afere, imenovane LuxLeaks. Juncker naj bi kot nekdanji predsednik vlade Luksemburga omogočil, da je ta postal davčna oaza za številne multinacionalke.

Predlog nezaupnice je podprl 101 poslanec, proti jih je glasovalo 461, 88 pa se jih je vzdržalo. Med tistimi, ki so bili proti nezaupnici, je bilo tudi sedem slovenskih evroposlancev. Vsi razen Igorja Šoltesa, ki je bil vzdržan.

Ker nezaupnice Junckerju, ki je pomagal ustvariti luksemburško davčno oazo, v kateri imajo denar tudi nekatera slovenska podjetja, evroposlanci niso podprli, smo naše evropske poslance vprašali, ali so davčne oaze, zaradi katerih Slovenija izgublja milijone v proračunu, težava. In če so, zakaj so se izrekli proti nezaupnici Junckerju.

Dobili smo izjave Iva Vajgla, Igorja Šoltesa, Lojzeta Peterleta in Franca Bogoviča, preostalih pa nam ni uspelo priklicati.

Davčne oaze so danes težava, pred leti pa niso bile Ivo Vajgl pravi, da je Junckerja podprl, ker sprejema njegovo obrazložitev.

"Njegov argument je, da so davčne oaze pred finančno krizo veljale za nekaj, kar ni bilo ocenjeno kot moralno sporno oziroma kot nekaj nezakonitega. Nacionalne zakonodaje so bile del slike nekega neoliberalnega pristopa, kar je bilo dovoljeno, in to je izkoristil tudi Juncker ter v svojo državo z davčnimi olajšavami privabil tuji kapital," pravi Vajgl, ki je prepričan, da to nikakor ne bi smel biti povod za to, da bi se v Evropski uniji sprožila vladna kriza.

O težavi davčnih oaz Vajgl pravi: "Danes so davčne oaze težava in jih bi bilo treba razglasiti za nezakonito prakso ter onemogočiti z evropsko zakonodajo."

Ne smemo mižati na obe očesi "Pri glasovanju o nezaupnici Evropski komisiji sem bil konsistenten s svojo odločitvijo glede glasovanja o celotni Evropski komisiji pred mesecem dni. Če sem se tedaj vzdržal, sem se vzdržal tudi pri glasovanju o nezaupnici. Ne moremo se namreč delati, da ni pomembno, kar se je dogajalo glede izogibanja davkom. In objektivna politična odgovornost ostaja," pravi Igor Šoltes. Nekdanji predsednik računskega sodišča opozarja, da so davčne oaze izjemno velika težava, zato je tudi podprl predlog za ustanovitev posebnega preiskovalnega odbora, ki naj bi raziskal širše dimenzije problematike izogibanja davkom v Evropski uniji.

Davčno politiko bi bilo smiselno poenotiti Tudi Lojze Peterle je glasoval proti nezaupnici Junckerju, a kljub temu meni, da bi bilo treba dolgoročno poenotiti davčno politiko v Evropski uniji.

"Juncker je oseba, ki te zadeve dobro pozna in lahko pripravi predlog rešitve. Me pa zanima, kdo bo te rešitve podprl, saj je nekaterim večjim državam v interesu, da se ne spremeni nič. Smo pred resno težavo, saj davčno ugodnejša okolja pomenijo diskriminacijo na eni strani in privilegij na drugi strani, saj nekateri ne plačujejo enakih davkov kot večina. To pa je težava."

Veljavni sistem je treba onemogočiti Franc Bogovič pravi, da so nekateri problematiko davčnih oaz v povezavi z Junckerjem v prejšnji vlogi izpostavljali že pred glasovanjem o potrditvi komisije in da so to vprašanje razčistili že v poslanski skupini Evropske ljudske stranke. "Suvereni davčni sistem posameznih držav je treba analizirati in to odpraviti ter poenotiti za vse države Evropske unije," pojasnjuje Bogovič.

Dodaja, da je treba čim prej postaviti pravila igre na novo in da je bil predlog nezaupnice le boj med skrajno desnico in levico.