Država bo ponovno izračunala vrednost nepremičnin

Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, predlog novele bolj jasno opredeljuje modele vrednotenja in na podlagi izkušenj s prvim poskusnim izračunom vrednosti modele veže na vrsto rabe in ne več na vrsto nepremičnin. Nepremičnin ni mogoče vrednotiti le z enim modelom Iz gradiva na spletni stani vlade izhaja, da so pri pripravi modelov in vrednotenju ugotovili, da za posamezno vrsto nepremičnin pogosto ni mogoče uporabiti enega samega modela vrednotenja. Nekatere nepremičnine so namreč sestavljene iz več delov, ki imajo lahko različno namensko in dejansko rabo. Vrednost nepremičnine bi bil seštevek vrednosti delov Po predlogu bi tako modele vrednotenja določili glede na vrsto rabe nepremičnine ali dela nepremičnine. Nepremičnini z več različnimi deli bi vrednost določili tako, da bi za vsak del uporabili primeren model vrednotenja, vrednost nepremičnine pa bi bil seštevek vrednosti delov nepremičnine.

Novela bi ohranila pravilo, da se zemljišča vrednotijo glede na njihovo namensko rabo, pozidana zemljišča pa glede na njihovo dejansko rabo.

Vsem lastnikom obvestilo o končni vrednosti Predlog na novo ureja obveščanje lastnikov o končni izračunani vrednosti - po novem bi to obvestilo dobili vsi lastniki nepremičnin, ne le tisti, ki so podali pripombe k poskusnem izračunu. Na končno izračunano vrednost ne bi bilo več možno podati ugovora. Po uradni uveljavitvi modelov vrednotenja bi bilo na vrednost nepremičnine mogoče vplivati le še s spremembo podatkov o nepremičnini in z opozorilom na morebitne napake v izračunu.

O kupoprodajnih poslih z nepremičninami, za katere je bil obračunan DDV, ne bi bili več obvezani obveščati notarji in nepremičninski posredniki. Bi pa o teh poslih z nepremičninami morali poročati prodajalci teh nepremičnin.

Novela uvaja sistematično evidentiranje najemnih poslov, saj bi bili najemodajalci, ki so fizične ali pravne osebe oz. upravljavci nepremičnin v lasti države, ali upravniki obvezani v evidenco trga nepremičnin pošiljati podatke o najemnih poslih. Novo obveznost pošiljanja podatkov v evidenco trga nepremičnin bi zaradi potrebe po prilagoditvi programske podpore začeli izvajati z zamikom, je razvidno iz gradiva.

Spremembe na področju dostopanja do podatkov Predlog tudi spreminja javno dostopnost nekaterih podatkov. Tako je jasneje določeno, da niso javno dostopni podatki o pogodbenih strankah, na novo pa bi iz javnega dostopa izvzeli tudi identifikacijske oznake nepremičnin. Dodatno bi omejili možnost povezovanja podatka o najemnini in ceni s konkretnimi osebami in s konkretnimi nepremičninami.

Kot izhaja iz gradiva na spletni strani vlade, je informacijski pooblaščenec javnemu dostopu do podatka o vrednosti nepremičnin oporekal sorazmernost, saj da bi se s tem razkrivalo posameznikovo premoženjsko stanje in ob pričakovanem davku na nepremičnine tudi posameznikova davčna osnova.

Ministrstvo za finance odgovarja, da je bila javnost tega podatka kot sorazmerna rešitev že potrjena ob sprejetju veljavnega zakona, ko je DZ presodil, da je korist preglednega trga nepremičnin in javno dostopnega generaliziranega podatka o vrednosti nepremičnin večja od zasebnega interesa. Poleg tega se posplošena tržna vrednost, izračunana z modeli množičnega vrednotenja, ne šteje za osebni podatek lastnika ampak bolj za podatek o lastnosti nepremičnine, so zapisali.

Kako kaže davku na nepremičnine? Glede davka na nepremičnine na ministrstvu za finance pravijo, da "v tem trenutku žal še ne moremo pojasnjevati končnih vsebinskih rešitev zakona niti podati natančne časovnice sprejema zakona". Dodajajo, da bodo predlog zakona predstavili javnosti, ko bo končno usklajen.