Torek, 26. 6. 2018, 16.08
6 let, 5 mesecev
Evropska komisija odobrila državno pomoč Semenarni Ljubljana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Evropska komisija je v ponedeljek odobrila državno pomoč Semenarni Ljubljana, ki je namenjena uspešnemu zaključku prestrukturiranja družbe po lanskem uspešnem izhodu iz prisilne poravnave. Gre za dolgoročno posojilo državnih organov v višini treh milijonov evrov, so sporočili iz Bruslja.
Posojilo bo po pojasnilih komisije skupaj s prispevkom Semenarne, večinoma na podlagi prodaje presežnih prostorov, ter ob finančnem prestrukturiranju, dogovorjenem z glavnimi upniki, omogočilo podjetju temeljito poslovno prestrukturiranje.
Nadomestni ukrepi, vključno z zaprtjem kmetijskih trgovin, bodo po oceni varuha konkurence v EU zmanjšali potencialna izkrivljanja konkurence zaradi pomoči za prestrukturiranje. Komisija je zato sklenila, da je načrt prestrukturiranja v skladu s smernicami o reševanju in prestrukturiranju podjetij.
Tedanji prvi mož Semenarne Aleš Šabeder, ki je z letošnjim letom prevzel vodenje UKC Ljubljana, v Semenarni pa ga je nasledil Srečko Korber, je lani jeseni za Finance povedal, da so državo zaprosili za posojilo z ugodnejšo obrestno mero, sredstva pa naj bi uporabili za hitrejši razvoj dejavnosti podjetja.
Med največjimi upniki tudi NLB
Semenarna Ljubljana, največji ponudnik semen v Sloveniji in regiji, je februarja lani uspešno končala postopek prisilne poravnave, v katerem se je po vrsti zgrešenih poslovnih potez znašla leta 2012, ko je končala celo s 14 milijoni evrov izgube. Po večletnih lastniških pretresih je okviru postopka prestrukturiranja v lastništvo vstopila Deželna banka Slovenije (DBS), ki je danes njena 100-odstotna lastnica.
Ob koncu leta 2017 je imela družba še vedno okoli 25 milijonov evrov skupnih obveznosti, od katerih je kratkoročnih za nekaj več kot štiri milijone, finančna slika družbe pa za zdaj še ni povsem zdrava. Največji upniki so po nedavnem pisanju Financ poleg DBS še Unicredit banka Slovenija, NLB, banka Intesa Sanpaolo in Družba za upravljanje terjatev bank.
V Semenarni namreč opozarjajo, da dejavnost družbe ni le pridobitne narave, ampak v okviru svojih dejavnosti opravlja tudi tržno manj zanimive in stroškovno zahtevne, ki niso podprte z ukrepi različnih programov ministrstev, so pa zelo pomembne za ohranitev slovenskih semen, avtohtonih in tradicionalnih sort, ki bi se sicer izgubile, če jih ne bi ohranjali in vzdrževali.
Pomoč semenarni ni samoumevna
Te sorte so temelj za lastno pridelavo hrane, brez lastnega semena ni slovenske hrane, brez slovenske hrane ni prehranske varnosti države, je lani jeseni za Finance še povedal Šabeder.
Po informacijah časnika Finance ni samoumevno, da bo vlada pomoč Semenarni res odobrila.
Semenarna je z bankami upnicami lani februarja sicer sklenila dogovor o prestrukturiranju dolga, s katerim naj bi dosegli boljšo likvidnost družbe in podaljšanje poplačila dolga do konca leta 2021. A se po navedbah Financ v dogovoru predvidenega prilagojenega poplačila dolgov zaradi zaostrenih razmer v poslovnem okolju v Semenarni niso držali.
