Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
21. 5. 2011,
12.27

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

davčna reforma vlada

Sobota, 21. 5. 2011, 12.27

7 let, 9 mesecev

Fiskalni svet: Vlada zamudila z davčno reformo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Vlada je po oceni fiskalnega sveta zamudila z davčno reformo. Ta bi morala biti izvedena že v letu 2009, in to ne glede na interese posameznih skupin, meni fiskalni svet.

Dodaja še, da je okrevanje odvisno tudi od ustrezne davčne politike, ki pa mora biti spodbujevalna in dovolj izzivalna, da v Slovenijo privabi tudi tuje vlagatelje. "Reforma bi morala odpraviti administrativne ovire" Člani konec leta 2009 ustanovljenega posvetovalnega organa vlade, ki jih vodi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marjan Senjur, so v pred dnevi objavljenem letnem poročilu za 2011 zapisali, da je med recesijo nujno potrebna davčna reforma, ki pa bi morala biti že izvedena. Ta bi morala biti takšna, da bi se zaradi znižanja davčnih stopenj povečalo število davčnih zavezancev, da bi se administrativne ovire odpravile, zavezance pa spodbudilo k plačevanju davkov. Višje davčne stopnje na eni strani in razbremenitev na drugi Prestrukturiranje davčnih bremen bi moralo iti po njihovem mnenju na eni strani v smeri zvišanja davčnih stopenj pri tistih davkih, ki imajo največji delež v davčnih prihodkih (davek na dodano vrednost) ali široko davčno bazo (nepremičnine), na drugi strani pa bi morali razmisliti o razbremenitvah pri osebnih davkih (dohodnina) in korporativnih davkih (davek od dohodkov pravnih oseb).

Kot pojasnjujejo, davčni prihodki bolj ali manj spremljajo rast in krčenje bruto domačega proizvoda. Upad davčnih prihodkov je bil tako največji v drugem četrtletju 2009, a do vrnitve na raven pred krizo bo brez posegov v davčne stopnje preteklo še precej časa, kar ponovno maje smiselnost hitre javnofinančne konsolidacije samo na odhodkovni strani.

Fiskalni svet za višjo davčno olajšavo Fiskalni svet tako predlaga znižanje stopenj davka pri dohodnini ter povečanje števila davčnih razredov s tri na pet. Splošna davčna olajšava naj bi se z dobrih 3100 evrov zvišala na 6000 evrov.

"Z nižanjem davčne stopnje bi privabili tuje vlagatelje" Glede obdavčitve podjetij člani fiskalnega sveta predlagajo znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z zdajšnjih 20 na 15 odstotkov s 1. januarjem 2013. To bi znatno prispevalo k drugačnemu razmišljanju davčnih zavezancev in posledično bi dosegli višje prihodke iz davka od dohodkov pravnih oseb, so prepričani. Z znižanjem davčne stopnje bi tudi dolgoročno privabili v Slovenijo tuje vlagatelje.

Z letom 2013 fiskalni svet predlaga tudi znižanje stopnje za obdavčitev kapitalskih dobičkov, obresti in dividend z veljavnih 20 na 15 odstotkov. Prav tako naj se zniža obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov, obračunavanje prispevkov za socialno varnost pa omeji za zneske nad 6000 evri bruto. Po drugi strani pa bi bilo smiselno razmisliti o zvišanju splošne stopnje davka na dodano vrednost za dve odstotni točki, to je z 20 na 22 odstotkov.

Kranjec: Pri dvigu DDV-ja je treba biti zelo previden Na predloge fiskalnega sveta se je v petek na novinarski konferenci Banke Slovenije ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti že odzval guverner banke Marko Kranjec, ki je v preteklosti sodeloval pri pripravi več sprememb na davčnem področju v Sloveniji. Dejal je, da se mu dvig davka na dodano vrednost s stališča konsolidacije javnih financ zdi ena od možnosti, pri kateri pa je treba biti zelo previden, saj je gospodarska rast še vedno šibka, rast razpoložljivega prihodka pa počasna, zato bi dvig stopnje davka lahko zavrl gospodarsko okrevanje.

"Vladi so na voljo drugi davčni viri" Kranjec obenem misli, da so vladi na voljo drugi davčni viri. Izpostavil je davek na nepremičnine, za katerega se zakonodaja še pripravlja in jo upočasnjujejo težave pri vzpostavljanju registra nepremičnin. Kot možnost vidi še boljšo izterjavo davkov in bolj učinkovit pregon davčnih utaj, že z napovedanimi davčnimi blagajnami pa bi se po njegovih besedah delo veliko doseči.

Ne spreglejte