Gaspari na GZS o zavezah Slovenije v prihodnjih letih

Kot je poudaril minister, bo ključni učinek na javne finance imela pokojninska reforma, s katero Slovenija ne more več odlašati.

Ne vidi razloga, zakaj se Slovenija paktu za evro ne bi priključila Gaspari ne vidi razloga, zakaj se Slovenija paktu za evro ne bi priključila, saj da ta probleme v območju evra in širše obravnava celostno in ne bo poslabšal socialnih pravic v Sloveniji. Vendar pa mora država upoštevati priporočila EU o zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaj in vzdržnosti javnih finance, spodbujanju vlaganja v raziskave in razvoj ter povečevanje konkurenčnosti ter povečevanje priložnosti na trgu dela, je opozoril.

Za ukrepe iz nacionalnega reformnega programa, ki jih bo Slovenija sprejela za uresničitev ciljev iz nove razvojne strategije EU - Evropa 2020, bo država letos namenila 3,05 milijarde, prihodnje leto pa 3,15 milijarde evrov, je ponovil Gaspari.

V skladu s cilji nove razvojne strategije EU, ki jih povzema tudi slovenski nacionalni reformni program 2011-2012, naj bi se v okviru pospeševanja pametne rasti v raziskave in razvoj investiralo tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), delež osipnikov naj bi presegel pet odstotkov, 40 odstotkov mladih pa naj bi imelo diplomo terciarnega izobraževanja.

Predstavil srednjeročni javnofinančni okvir Področje vključujoče rasti predvideva, da bo zaposlenih 75 odstotkov prebivalcev v starosti od 20 do 64 let in da se bo število revnih zmanjšalo za 40.000, področje trajnostne rasti pa, da bodo izpolnjeni podnebno-energetski cilji EU.

Prav tako je predstavil srednjeročni javnofinančni okvir, ki določa, da se do konca leta 2013 javnofinančni primanjkljaj zniža pod tri odstotke bruto BDP in da se uravnotežen javnofinančni položaj doseže v času trajanja enega gospodarskega cikla oziroma do konca leta 2016. Poleg tega scenarij določa, da se zgornja meja dolga do leta 2016 stabilizira pri 45 odstotkih BDP.

Pokojninska reforma ima ključni učinek na javne finance, je ob tem poudaril Gaspari. Ti učinki se sčasoma seštevajo, zato Slovenija ne more več odlašati z reformo, je izpostavil. "Najboljši kratkoročni ukrep je sprejem pokojninske reforme," je dejal minister in dodal, da brez tega drugih kratkoročnih ukrepov niti ne more biti.

O poslabšanju bonitetne ocene Slovenije ter pomenu obrestnih mer Opozoril je še na morebitno poslabšanje bonitetne ocene Slovenije ter na pomen obrestnih mer pri zadolževanju na tujih trgih. Predvsem pri slednjih namreč močno vlogo odigra tudi psihološki učinek. "Situacija se v Sloveniji premalo resno obravnava," je poudaril minister, saj se praviloma financiramo na tujih trgih, zaradi česar smo od njih tudi precej odvisni.

Dva kritična sektorja v Sloveniji sta po njegovi oceni trenutno gradbeništvo in bančni sektor. Medtem ko gradbeništvo odnaša precejšen del gospodarske rasti, morajo finančne institucije začeti ponovno delovati bolj normalno in se znebiti naložb, ki ne sovpadajo z njihovo osnovno dejavnostjo, s čimer bodo lahko bolje podprle okrevajoči izvozni sektor.

Gaspari je ob tem poudaril še nujnost zdravstvene reforme ter se zavzel za ločitev sektorjev za okolje in prostor v vladi, saj bi to po njegovem mnenju rešilo določene probleme predvsem pri umeščanju prometnih povezav v prostor. Izpostavil je tudi vladna javna naročila na področju energetske učinkovitosti stavb ter ponovno poudaril potrebo po ustanovitvi javne agencije za javna naročila, saj razdrobljeno javno naročanje povzroča ogromno težav.

Predsednik GZS Stojan Binder je sicer poudaril, da je zbornica kljub številnim pripombam podprla zakona o malem delu in o delu na črno, pa tudi o pokojninski reformi. GZS ima pozitiven odnos in podpira prizadevanja vlade, je dejal in dodal, da bo zbornica tudi v prihodnje delovala v smeri konstruktivnih pripomb. Ni pa na GZS, da zakone pripelje v prakso, pač pa je na vladi odgovornost, da prepriča volivce, je še menil.