GZS proti objavi seznama davčnih dolžnikov

Zato vlado pozivajo, naj takoj pripravi spremembo zakona o davčnem postopku in odpravi predvideno objavo, ki bo po njihovem prepričanju povzročila več škode kot koristi, so sporočili iz GZS. Prepričan so, da bo objava povzročila več škode kot koristi "Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) se zavzema za učinkovito pobiranje davkov in učinkovit nadzor davčnih zavezancev, vendar s primernimi sredstvi in po zgledu vzornih držav. Prepričani smo, da bo objava sramotilnega stebra povzročila več škode poslovnim družbam in s tem tudi državi kot koristi," so zapisali. Način objave davčnih dolžnikov je po njihovem skrajno radikalna rešitev v primerjavi z Avstrijo, Nemčijo in Veliko Britanijo. Poleg tega se bodo v Sloveniji na seznamu znašle tudi osebe, za katere davčni postopek še ni pravnomočno končan, in osebe, ki ne zmorejo plačati davčnega dolga zaradi objektivnih vzrokov, ker jim kupci za pošteno delo niso pošteno plačali. V obrazložitvi zakona je zapisano, da podobna ureditev velja na Švedskem, Finskem, Irskem, Norveškem, v Estoniji, na Portugalskem, v Španiji in na Hrvaška. Vendar je podrobneje opisana le za Hrvaško, rešitve za druge države pa sploh niso navedene. "To pomeni, da smo si za vzor najbrž vzeli ureditev v Bolgariji, ne pa denimo v Avstriji ali Nemčiji, po katerih bi se tako pogosto radi zgledovali," so kritični. Državi s podobno rešitvijo kot Slovenija sta Bolgarija in Hrvaška Državi s podobno rešitvijo kot Slovenija sta Bolgarija in Hrvaška, so navedli. V Bolgariji velja, da sme davčni organ na seznam dati tiste, katerih znesek davčnega dolga presega 2556,49 evra, na Hrvaškem pa mora biti skupni znesek davčnega dolga za podjetja višji od 40.000 evrov, za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, višji od 13.333 evrov, za državljane pa višji od 2000 evrov. V Avstriji smejo podatke, ki so po zakonu davčna tajnost, razkriti, če je to potrebno v davčnem monopolnem ali finančno kazenskem postopku, če je tako določeno z zakonom, če je razkritje v javnem interesu ali če tisti, na katerega se podatki nanašajo, da pisno soglasje, s katerim dovoljuje razkritje podatkov. V Nemčiji je dovoljeno te podatke razkriti le v natančno opredeljenih primerih, v Veliki Britaniji pa davčni organ trikrat letno objavi podatke o posameznem zavezancu, ki namenoma ni plačal davka v višini več kot 31.573,62 evra, ni bil pripravljen sodelovati v preiskavi in ki poleg tega dolguje še znesek davčnega prekrška v višini več kot 20 odstotkov. Na seznamu davčnih neplačnikov, ki ga bosta Davčna uprava RS in Carinska uprava RS prvič javno objavili 15. aprila, se bo znašlo 15.917 pravnih in fizičnih oseb. Te so imele na presečni dan, 25. marca, davčni dolg večji od 5000 evrov in starejši od 90 dni. Njihove obveznosti so skupaj znašale 929,02 milijona evrov, so pred dnevi sporočili iz davčne uprave.