Petek, 11. 4. 2025, 4.00
1 dan, 21 ur
Imata zaščiteno kmetijo, a sta brez otrok. Kako se bo dedovalo? #pravni nasvet

Z možem sva poročena že 16 let. V tem času sem bila devetkrat noseča, žal pa nisem nikoli donosila (rodila sem v sedmem mesecu hčerkico, ki je bila mrtvorojena, ima tudi rojstni list, preostale nosečnosti pa so se končale med devetim in 22. tednom). Ali mi po možu pripada kaj premoženja? Ali bom moževo premoženje, ki ga je imel pred poroko, in tisto, ki sva ga dokupila po poroki, pa je pisano nanj, morala deliti z njegovo sestro in brati? Ali mi sploh kaj pripada glede na to, da nimava živih otrok? Imava zaščiteno kmetijo. Kaj mi svetujete, kako obdržati kmetijo v enem kosu, da je ne raztrgamo? Hvala za odgovor, neimenovana.
Pravnik na dlani odgovarja:
Družinski zakonik določa, da je vse premoženje, ki je bilo ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje zakoncev. Predpostavka je, da je delež v razmerju po eno polovico na vsakega zakonca.
Ta delež je enak ne glede na to, kateri zakonec se je ob nakupu nepremičnine v času trajanja zveze v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik. Če eden od zakoncev meni, da je prispeval več, se lahko dogovorita oziroma se vloži ustrezna tožba na pristojno sodišče.
Na vaše vprašanje bomo odgovorili v dveh smereh, in sicer v smeri ob razvezi zakonske zveze in v smeri ob smrti zakonca.
V primeru razveze velja pravica zakonca do skupnega premoženja, kot smo razložili v prvem odstavku. Premoženje, ki je pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, ali premoženje, ki ga zakonec pridobi med trajanjem zveze z dedovanjem ali darilom, pa je posebno premoženje zakonca. Posebno premoženje se ne všteva v skupno premoženje. Ob razvezi bo treba torej upoštevati le premoženje, ki je bilo pridobljeno med trajanjem zakonske zveze.
Popolnoma drugačna pa so pravila ob smrti enega od zakoncev. Glede na vaše vprašanje bomo odgovorili, kot da ste vi preživeli zakonec. V takem primeru gre v dedno maso vse premoženje umrlega zakonca ne glede kdaj in kako je bilo pridobljeno.
Pomembno pa je, ali sta zakonca imela otroke. V vašem primeru otrok nimata in zato se deduje v II. dednem redu.
V II. dednem redu dedujejo starši pokojnika, ki si razdelita polovico zapuščine, zakonec pa deduje drugo polovico. Če je kdo od dedičev pokojen, dedujejo njegovi otroci, torej zapustnikovi bratje in sestre, po enakih delih. Če kateri od njih umre pred zapustnikom, delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi nečaki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj potomcev.
Ker gre v takem primeru za zakonito dedovanje – če ni napisana oporoka, ki spet spremeni razmerja –, bi vi torej dedovali polovico zapuščine, polovico zapuščine pa bi šlo družini umrlega zakonca. Glede premoženja, ustvarjenega med trajanjem zakonske zveze, pa lahko v okviru dednega postopka izločate svoj polovični solastniški delež na premoženju, kjer je bil vpisan le vaš mož – v takem primeru potem v dedno maso spada le polovica skupnega premoženja.