Izgon tujcev iz nadzornega sveta NLB (VIDEO)

Skupščina Nove Ljubljanske banke je potrdila nove nadzornike. Lastniki so potrdili predlog Slovenske odškodninske družbe (Sod), po katerem se število nadzornikov statutarno znižuje z 11 na sedem. Izglasovali so nadzornike, ki jih je predlagal Sod, ne nadzorni svet banke. V nadzornem svetu bodo tako v novem mandatu sedeli direktor Združenja bank Slovenije in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, Goran Katušin, Gorazd Podbevšek, Sergeja Slapničar, Tit A. Erker, Miha Košak in Uroš Ivanc.

Nadzorni svet je medtem predlagal, da se izglasujejo obstoječi člani Stephan Wilcke, Miro Germ, Sašo Cunder, Gael de Pontbriand in Marianne Okland, pridružili pa naj bi se jim Dimitrios Stratikopulos, Sergeja Slapničar in Peter Testen.

Oklandova je izrazila razočaranje, ker v novem nadzornem svetu ne bo nobenega tujca. Opozorila je tudi na pomanjkanje transparentnosti pri imenovanju nadzornikov.

"Takšna je bila volja lastnika" Ravnanje države, ki je s povezanimi osebami več kot 90-odstotna lastnica NLB, je komentiral tudi Sašo Cunder, ki je po Vidičevem odhodu z mesta predsednika sveta vodil nadzornike največje banke v državi: "Če se nekatere ljudi, mednarodne strokovnjake s takšnimi izkušnjami in življenjepisi, ki jih imajo, skuša izločiti najprej z diskreditacijo v naročenih člankih, potem pa še z vsem, kar se dogaja, in to popolnoma brez osnove, potem mislim, da Slovenija ni na dobri poti."

Predstavnik države na skupščini, član Sodove uprave Matej Runjak, je izbor nadzornikov pospremil z besedami: "Takšna je bila volja lastnika." Po njegovih besedah ima veliko kandidatov, ki so bili izvoljeni, izkušnje v tujini in so kvalificirani, dobri in primerni. Ali bo menjavi nadzornikov sledila zamenjava uprave, ni želel komentirati. "To je stvar nadzornikov," je dodal.

"S svojo funkcijo v NLB nisem poročen" Medja je izrazil obžalovanje, da z ljudmi iz prejšnjega nadzornega sveta ne bo mogel več sodelovati, a izrazil zavedanje, da je to volja lastnika, ki jo uprava mora spoštovati. "Prepričan sem, da bomo tudi z novim nadzorniki dobro sodelovali," je dejal in dodal: "Ne vem, ali sprememba nadzornega sveta pomeni spremembo v upravi. To morate vprašati nadzorni svet."

"S svojo funkcijo v NLB nisem poročen," je na vprašanje, kako trden se mu zdi njegov položaj, odgovoril Medja. Ocenil je, da se lahko dokaže le z dobrim delom in rezultati. To, da v nadzorni svet prihaja njegov nekdanji šef Arhar, o čigar prihodu v nadzorni svet se je govorilo že pred skupščino pred letom dni, se mu ne zdi sporno. "Imava profesionalen odnos," je povzel.

France Arhar današnjega dogajanja na skupščini NLB ni mogel komentirati. Kot je dejal, se morajo najprej novi nadzorniki na ustanovni seji, ki naj bi bila po Medjevih besedah že konec meseca, spoznati in se dogovoriti za način in časovnico dela. "Zagotovo bi morali točno opredeliti, kakšen je prvi cilj lastnika, torej države, ki ga mora banka zasledovati," je poudaril.

Redna zamenjava nadzornega sveta Gre sicer za redno zamenjavo nadzornega sveta, pa čeprav so obstoječi nadzorniki na svojih položajih večinoma preživeli le malo manj kot leto dni. Skupščina jih je namreč imenovala konec junija lani po obsežnih kadrovskih spremembah v banki, v okviru katerih se je dva meseca pozneje na čelo NLB zavihtel tudi dotedanji prvi nadzornik Janko Medja.

Vmes so nadzorni svet poleg Medje zapustili še Matjaž Schroll, Miran Pleterski, Albin Hojnik in na koncu aprila letos še do takrat prvi nadzornik Klemen Vidic.

Delničarji potrdili do 500-milijonsko dokapitalizacijo Delničarji NLB, med katerimi prevladuje država, so potrdili dokapitalizacijo največje slovenske banke. Podprli so predlog Slovenske odškodninske družbe (Sod), po katerem se bo dokapitalizacija izpeljala z odobrenim kapitalom, upravo pa so pooblastili za povečanje osnovnega kapitala za največ 500 milijonov evrov.

Lastniki Nove Ljubljanske banke (NLB), med katerimi ima država neposredno in posredno prek Soda, Kapitalske družbe (Kad) in Zavarovalnice Triglav malenkost več kot 90-odstotni lastniški delež, tako niso glasovali o prvotnem nasprotnem predlogu Soda in Kada, po katerem bi se dokapitalizacija izpeljala z enkratnimi denarnimi vložki. Tega so namreč predlagatelji umaknili.

Je pa Sod zvišal višino dokapitalizacije, ki je bila sprva po predlogu uprave in nadzornega sveta za dokapitalizacijo z odobrenim kapitalom predvidena pri 367,2 milijona evrov. Uprava ima tako zdaj v roku petih let po današnji skupščini pooblastilo, da osnovni kapital banke enkrat poveča za največ 500 milijonov evrov in to zgolj za zadostitev zahtev po kapitalski ustreznosti.

Skoraj gotovo je, da se bo dokapitalizacijo izpeljalo z javnimi sredstvi Skoraj gotovo je, da se bo dokapitalizacijo izpeljalo z javnimi sredstvi, še posebej v luči dejstva, da gre za del ukrepov za krepitev stabilnosti NLB, katerih del je tudi prenos sredstev na t.i. slabo banko. To povečanje naj bi skupaj z drugimi predvidenimi ukrepi, na katerih dela banka sama, tako zadoščalo za krepitev kapitalske ustreznosti, kot ga zahteva Banka Slovenije.

V banki so že večkrat poudarili, da predstavlja tokratna dokapitalizacija, že tretja v času krize, ključni mejnik v razvoju banke. Skupaj s prenosom sredstev na slabo banko in prenovo banke naj bi banka v prihodnje poslovala vzdržno in tako ne bi več potrebovala državne pomoči.