Jože Colarič: Veseli smo, da je tudi država naš lastnik

Prejšnji teden ste objavili nerevidirane poslovne rezultate za lani, ko ste zabeležili prek 150 milijonov evrov dobička. Glede na rezultate v zadnjih letih se zdi, da krize pravzaprav niste občutili …

Kriza je vsakdan. Mi smo vseh kriz navajeni, saj smo jih doživljali predvsem na tujih trgih. V zadnjih 20 letih je bilo ogromno kriz, saj se je Evropa dodobra spremenila. Od padca berlinskega zidu, razpada jugoslovanskega tržišča, pa vse do razpada Sovjetske zveze. Tako da to, kar se je zgodilo leta 2008, za nas ni bilo nekaj pretiranega. Se pa je marsikaj spremenilo in mi se spremembam na trgu moramo prilagajati. V podjetju imamo zapisanih šest vrednot in na prvem mestu sta hitrost in fleksibilnost. Takoj se je treba prilagajati novim razmeram – v začetku krize, da so se začeli podaljševali roki plačil, kar se je v nekaj letih spet vrnilo v okvire pred globalno krizo, prišlo pa je do velikih pritiskov na zniževanje cen, predvsem v Sloveniji, srednji in zahodni Evropi.

Mnoga največja farmacevtska podjetja so rezala stroške, tudi dela, odpuščala. Kje ste vi rezali stroške?

Seveda se tudi pri nas ukvarjamo z nižanjem stroškov, temveč ne stroškov dela, saj to destimulira zaposlene. Raje smo oklestili stroške pri nabavi surovin, pomožnih substanc raznih kemikalij. Tukaj smo pa začeli in to smo storili še pravi čas. Tudi pri investicijah se pozna kriza, predvsem pri gradbenem delu in nabave opreme. Zakaj? Ker so le redki, ki gradijo, in mi gradimo. Moram poudariti, da dosegamo tretjino ali pa še nižjo ceno pri investicijah kot pred krizo. Dejstvo pa je tudi, da je od takrat velik pritisk na ceno zdravil in jo kompenziramo tudi s tem, da bistveno več proizvedemo. Lani smo naredili 10,3 milijarde tablet, kapsul in pastil, tako da smo na nekaterih linijah delali tudi triizmensko. Tudi kriza nas je privedla v to, da moramo povečevati fizično proizvodnjo, zato moramo graditi nove tovarne.

Le malokdo ve, da v Sloveniji ustvarite pod deset odstotkov prihodkov in da se to manjša vsako leto …

Mi smo razdelili svet na pet regij, osnovna regija pa je Slovenija, ker je enostavno domača. Lani smo prodali za osem odstotkov blaga in storitev, pet odstotkov farmacevtskih izdelkov, preostalo so bile turistično-zdraviliške storitve, in sicer skoraj tri odstotke.

Druga regija je jugovzhodna Evropa, to so trgi nekdanje Jugoslavije, Romunija, Bolgarija in Albanija, kjer prodate za 13 odstotkov vaših proizvodov in ste ga lani zvišali za odstotek. Predvsem v državah nekdanje skupne države je verjetno težko konkurirati, saj imajo svoja uveljavljena farmacevtska podjetja, recimo Plivo, Bosnalijek, Hemofarm, Alkoloid. Kako vam uspeva?

Nedvomno je pri malo starejših, tako zdravnikih, farmacevtih in končnih uporabnikih zdravil, Krka znano ime. Krka je v času Jugoslavije samo v Beogradu prodala več kot v celotni Sloveniji. Potem po razpadu države pa se je to dokaj skrčilo in v zadnjih letih uspešno rastemo. Mi prihajamo s številnimi novimi izdelki in v mnogo primerih smo pred konkurenti. Sicer pa se pomen teh območij manjša. Absolutno povečujemo prodajo, tudi v jugovzhodni Evropi, relativno se pa zmanjšuje delež, ker v drugih regijah prodaja narašča bistveno bolj.

Največje tržišče pa še vedno ostaja nekdanja Sovjetska zveza. V ruski federaciji ste lani zrasli za 24 odstotkov, tako da tam zdaj ustvarite petino vseh prihodkov. Konkurenca je izjemno težka, saj je vsa svetovna farmacevtska industrija že v Rusiji. Kako konkurira Krka?

Ruski trg je izjemno bogat z energetskimi viri, a skorajda nima svoje farmacije. Potrošnja se vsako leto povečuje, vendar pa je tam ves svet, od originatorjev do generikov, vsi pa nastopajo zelo agresivno. Boj na trgu je močen, tudi na preostalih trgih, vendar se vsi zavedajo pomena Rusije. Mi imamo prednost, ker imamo že nekaj let svojo tovarno, tako da smo tudi lokalni proizvajalci. Trg je tako velik in bo še rasel, zato smo se odločili, da bomo povečali obstoječo tovarno – investicija je vredna 135 milijonov evrov in bo dokončana letos. Je pa res, da nismo edini s svojo tovarno. Tam vsi gradijo – odprtih je več kot sto investicij na področju farmacije. Iz preprostega razloga, saj so Rusi dali vedeti, da tisti, ki ne bo imel lokalne proizvodnje, ne bo mogel prodajati na ruskem trgu . In ker je velik, so vsi razumeli sporočilo in so začeli graditi. Mi imamo to srečo, da jo že imamo in kapacitete še povečujemo. Mi pa smo v tem delu uspešni tudi zato, ker Krko poznajo že 50 let iz časov nekdanje Jugoslavije in klirinškega poslovanja.

Vaš predhodnik Miloš Kovačič se je večkrat pohvalil, da je v Rusiji posle pridobival s kovčki, polnimi denarja. Je to še vedno predpogoj za uspeh na tem trgu?

Nič posebnega se ne dogaja oziroma poslovanje poteka tako kot drugje. Z letom 1991 po razpadu Sovjetske zveze se je vse spremenilo. Vse se je sprivatiziralo, nastalo je nekaj velikih nacionalnih distributerjev, ki imajo po nekaj milijard evrov prometa, trgovanje poteka izključno prek njih. Namigujete na kakšne posebnosti? Če se je sploh kdaj poslovalo tako, kot omenjate, o čemer dvomim, tega ni. Tega zagotovo ni. Tukaj so zasebna podjetja, ki se trudijo dosegati maksimalne ekonomske rezultate. Potem so tu še konkurenti in oblast, ki želi nadzirati porabo zdravil.

Ali je Krka na ruskem seznamu tako imenovanih življenjskih zdravil? Tam namreč zdravstveno zavarovanje še zdaleč ni urejeno tako kot v Sloveniji?

Na tem seznamu so naša zdravila, ne pa vsa. Večino Krkinih zdravil pacient plača sam iz svojega žepa, bodisi na recept bodisi brez recepta. Sicer pa imajo danes za ločene skupine že urejeno zdravstveno zavarovanje, ki se pokriva iz proračuna.

Vse pomembnejša postaja tudi srednja Evropa, kjer ustvarite četrtino prihodkov …

Res je, daleč najpomembnejša pa je Poljska, kjer vseskozi beležimo rast. Rasli smo tudi v baltiških državah, in sicer do devet odstotkov, na Slovaškem, nekaj malega pa smo izgubili na Madžarskem, predvsem zaradi vladnih reform. To je območje, ki ga od vstopa v Evropsko unijo razumemo kot domače tržišče. Sprva smo se bali, da jih bodo takoj preplavili največji farmacevti, vendar smo se odzvali hitro in prav tako hitro pridobili tržni deleže. Prednost je bila v tem, ker so postopki za registracijo zdravil postali evropski, ne več toliko nacionalni, tako da smo imeli priložnost za povečanje prodaje.

V zadnjih petnajstih letih ste zgradili prodajno mrežo tudi v zahodni Evropi, kjer vas takrat praktično ni bilo …

Če bi se za intervju dogovorila pred petnajstimi leti, bi vam povedal, da v zahodno Evropo izvažamo minimalno ali celo nič, in še to samo surovine. Situacija danes pa je povsem drugačna, saj prodamo za kar 23 odstotkov vseh svojih izdelkov. Danes imamo v Nemčiji svojo tovarno, tako da na izdelku piše Made in Germany, kar v nekaterih državah veliko pomeni. Seveda imamo svoja podjetja tudi v večini preostalih zahodnoevropskih držav.

Torej je pomembno, kaj piše na škatlici oziroma kje je bil izdelek narejen?

Je. Za uspeh v določenih državah je dovolj, da piše Made in EU, spet nekje, da piše Proizvedeno v Sloveniji, saj naše izdelke in podjetje poznajo še iz časov, ko se je poslovalo na podlagi klirinškega poslovanja.

Vsi si danes želijo prodreti tudi na Kitajsko. Verjetno je to tudi vaša želja?

Mi s Kitajsko poslovno že sodelujemo, saj tam kupujemo surovine, poleg tega pa smo že tudi solastniki dveh tovarn v okolici Šanghaja. Seveda gledamo, kako bi nastopili z gotovimi izdelki na velikem trgu. Predvsem v določenih provincah, ki so bogate. Treba se je zavedati, da je Kitajska z milijardo 300 milijoni prebivalcev zelo raznolika, obstajajo predeli, ki so neverjetno razviti in hitrorastoči. Mi že danes nekatera zdravila prodajamo na Kitajskem, in sicer zdravila brez recepta iz naše tovarne v Nemčiji. Tukaj pride tudi do efekta Made in Germany. To pri njih šteje.

Večkrat se je že omenjalo, da Krka za isto zdravilo na Poljskem iztrži trikrat manjšo ceno kot pri nas. Zakaj?

Gre za ekonomijo obsega. Tam je 38,5 milijona ljudi, ekonomija obsega je povsem drugačna. Jasno je, da nastajajo cenovne razlike. Zavedati se morate, da imamo več kot 110 molekul v različnih oblikah, da v Sloveniji zagotavljamo več kot 11 odstotkov vseh zdravil.

V Sloveniji smo pred tako imenovanim zadnjim privatizacijskim obdobjem. Krka ima stabilno lastništvo tudi zato, ker se vodilni niste odločili za tako imenovani menedžerski odkup, kot se je na primer odločilo veliko vodilnih v drugih slovenskih podjetjih. Kako to, da se tudi vi niste lotili česa takšnega?

V 59-letni zgodovini smo vedno nekaj posebnega, tudi na tem področju. Pri privatizaciji, ki sem jo vodil jaz, končali pa smo jo leta 1997, nikoli nismo imeli te mmožnosti, da bi šli v ta odkup. Iz preprostega razloga, ker je celotni sistem prevelik, mi pa smo vedeli, da če podjetje odkupimo, to pomeni, da bo manj ostalo za druge. V takšnem primeru je treba namreč odkup financirati in posledično manj ostane za razvoj in investicije. Recimo lani smo investirali 153 milijonov evrov, letos bomo 180 milijonov evrov. Pri nas imamo jasno stališče: tretjino dobička damo za dividende, preostalo pa za izgradnjo novih kapacitet, saj lahko le z izgradnjo novih kapacitet zagotavljamo stalno rast. Mi smo še pred desetimi leti imeli polovico manj ljudi kot danes, ko smo deseti največji svetovni generični proizvajalec na svetu. Radi bi bili še boljši.

Koliko je za vas pomembno, kdo je lastnik podjetja?

Mi večkrat pravimo, da smo veseli, da ima država prek paradržavnih skladov in povezanih podjetij okoli 28 odstotkov Krke, saj se s takšnim deležem lahko obranimo sovražnega prevzema, ki za Krko ne bi bil dober.

Krka je eno izmed tistih najbolj zaželenih podjetij v Sloveniji, kjer se mnogi želijo zaposliti. Koliko prošenj mesečno prejmete?

Ogromno. Za posamezno prosto delovno mesto prejmemo po več sto prošenj. Zanimanje je ogromno. Moramo pa se zavedati, da se je tudi miselnost Slovencev, tudi zaradi razvoja infrastrukture, spremenila. Še ne dolgo tega je večina iskala zaposlitev v svoji okolici, danes, ko iz Ljubljane pridete v Novo mesto v 35 minutah, pa se je vse spremenilo. Naši sodelavci prihajajo iz vse Slovenije, nekateri so se v Novo mesto celo preselili. To pa je dobro tudi za nas, saj s tem lažje pridobivamo strokovne kadre.

Veliko dajete tudi v svojo domačo regijo. Ste namreč pokrovitelj številnih športnih klubov, veliko dajete v kulturo …

Mi smo zadovoljni, da to lahko počnemo. Največ dajemo za zdravstvo in šport, saj je naš slogan živeti zdravo življenje in to gre z roko v roki. Pomembno je, da uspešno podjetje lahko daje nekaj več v okolje, kjer proizvaja. Za nas je pomembno delo z mladimi, tako da danes že 17 klubov nosi ime po našem podjetju, veliko sodelujemo tudi z zdravstvenimi inštitucijami, veliko dajemo tudi v kulturo in financiramo državne projekte.