Kaj se Britancem že pozna zaradi brexita in kaj jih lahko še udari

Minevata dva tedna, ko so volivci Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske sklenili, da njihova država odkoraka iz Evropske unije. Toda začetno navdušenje zagovornikov brexita je nekoliko razredčil trenutek gospodarske resnice, in sicer učinki na finančnih trgih, ki v nasprotju s pričakovanji in željami vnetih zagovornikov odhoda ne izginevajo. Nekateri strokovnjaki napovedujejo celo, da se bodo ti neželeni učinki še okrepili.

Funt je padel – a so različna tolmačenja, kako hudo je to

Takoj v petek, 24. junija, na dan, ko so rezultati referenduma postali dokončno jasni, so finančni trgi nemudoma poslali svoj odziv – britanski funt se je močno pocenil. Medtem ko nekateri poudarjajo, da se je na ta dan britanska valuta (predvsem v razmerju do ameriškega dolarja) ponovno dotaknila tridesetletnega dna, zagovorniki brexita nastavljajo drugačno ogledalo.

Nekdanji župan Londona Boris Johnson, eden od najglasnejših podpornikov brexita, ki se je zdaj vendarle odločil umakniti v ozadje, tolaži Otočane, da "funt ni nič slabši, kot je bil pred tremi leti", navaja britanski časnik Independent. Nekateri se tolažijo tudi s tem, da so delnice nekaterih velikih britanskih podjetij danes dražje kot pred 23. junijem.

Toda matematika je neizprosno natančna: funt je danes za približno desetino cenejši, kot je bil pred referendumom – glede na nekatere valute celo več. Funt je primerljiv vrednostim iz leta 2013 le proti evru, ki je tudi sam zakašljal zaradi najbrž nekoliko nepričakovane referendumske odločitve in svojih lastnih težav od Grčije pa naprej.

Toda v primerjavi z ameriškim dolarjem je razmerje z britanskim funtom ravno tam, kjer je bilo leta 1986. Britanski funt pa je na "črni petek" 24. junija ustvaril neslavni rekord: nobena druga pomembna svetovna valuta ni padla tako ostro v tako kratkem času od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je med najpomembnejšimi svetovnimi valutami vzpostavilo svobodno trgovanje in tržno oblikovanje razmerij.

Posamezniki bodo učinke na svojih žepih šele zaznali

Ekonomski strokovnjaki opozarjajo, da bodo spremembe na finančnih trgih, ki jih je sprožil brexit, učinkovale na vsakdanje življenje posameznikov, njihov standard in gospodarske priložnosti šele s časovnim zamikom in da ti učinki zdaj še niso jasno razvidni.

Vsekakor pa bo množicam britanskih turistov, ki bi svoje počitnice ali tudi upokojenska leta preživljali nekje ob toplih evropskih morjih, njihovo dopustovanje in življenje naenkrat dražje. Najbrž je slaba tolažba, da bo zaradi cenejšega funta zelo drag London za njegove obiskovalce morda malo manj drag – vedno obstaja realna možnost, da bo povečano zanimanje za londonska prenočišča njihove cene pognalo še višje v nebesa.

Cenejši britanski funt v razmerju do drugih valut lahko v London in Združeno kraljestvo pripelje še več turistov, toda ali bo to dovolj za odtehtati učinke zmanjšane kupne moči državljanov Združenega kraljestva?

Ali bo veselje izvoznikov in hotelirjev uspelo nadomestiti zmanjšano kupno moč vseh Britancev?

A to je vrh ledene gore – cenejši funt pomeni tudi več funtov za enako količino blaga iz uvoza, kar bo neizogibno pripeljalo do višjih cen v britanskih in severnoirskih trgovinah. To pa vendarle ni več težava samo za tiste, ki se odpravljajo zunaj Otoka, temveč tudi za tiste, ki so na njem ves čas.

Edini, ki so veseli cenejšega funta, so britanski izvozniki, katerih blago je zdaj na svetovnih trgih cenejše, toda čas bo pokazal, koliko bodo ti pozitivni učinki uspešni pri odtehtanju učinkov zmanjšane kupne moči Britancev le ne v tujini, temveč tudi doma.

(Tudi) pri delnicah ni dovolj gledati samo pri površini

Takoj po referendumu so cene delnic velikih britanskih družb padle, nato pa so okrevale in so danes celo nad vrednostmi na dan referenduma. Ali je to dober znak in močan argument za zagovornike brexita?

Niti ne, če pogledamo podrobneje. Britanska naftna družba BP, britanska banka HSBC in njim podobne družbe so sicer res britanske, a okrog tri četrtine prihodkov družb, ki sestavljajo londonski borzni indeks FTSE100, izvira zunaj Združenega kraljestva in torej tudi v drugih valutah.

Vse te družbe poročajo o svojem poslovanju in dobičkih v funtih, toda višji dobički v funtih niso nujno posledica resnično višjih dobičkov na svetovnih trgih, temveč so predvsem odraz tega, da enaka količina dolarjev, evrov in drugih svetovnih valut ob pocenitvi funta zdaj pomeni več funtov dobička in tudi dražjo delnico v funtih. To vsekakor še ne jamči, da so te delnice dražje tudi v drugih pomembnih svetovnih valutah.

Nekdanji župan Londona Boris Johnson, eden od najglasnejših podpornikov brexita, ki se je zdaj vendarle odločil umakniti v ozadje, tolaži Otočane, da "funt ni nič slabši, kot je bil pred tremi leti", a ob tem ne pove, da je tudi evro nekoliko padel prav zaradi brexita in da zato razmerje za funt ni videti še bolj črno.

Manjša podjetja razkrivajo drugačno sliko

Po drugi strani pa londonski borzni indeks FTSE250 ustvarjajo tudi manjše družbe, tiste, ki svoj prihodek in dobiček ustvarjajo predvsem v Združenem kraljestvu. Vrednost tega indeksa je danes za približno desetino nižja kot na dan pred referendumom, kar veliko bolj kot FTSE100 nakazuje, kaj finančni trgi pričakujejo od gospodarstva Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter poslovanja in dobičkonosnosti družb, ki so odvisni predvsem od tamkajšnjega gospodarstva.

Vsak Britanec in Severni Irec je v dveh tednih zgolj na dveh bankah "izgubil" 110 evrov!

Celo če pogledamo nekatere družbe, ki sestavljajo zdaj sicer rastoči FTSE100, najdemo kar nekaj takih, ki so močno poniknili. Na primer banki Lloyds in Royal Bank of Scotland, ki ju je kraljevina reševala leta 2009 in so tako posredno veliki lastniki v njima tudi britanski davkoplačevalci. Samo ti dve banki sta od 23. junija izgubili skoraj sedem milijard evrov vrednosti – ali preračunano skoraj 110 evrov na vsakega državljana Združenega kraljestva!

Cenejši funt pomeni dražji izdelki iz uvoza, a to je samo en razlog, zakaj kupna moč prebivalcev Združenega kraljestva po referendumu pada.

Britanci, tudi vaše bodoče pokojnine so ogrožene!

Zaradi stresov in negotovosti na finančnih trgih se vlagatelji odmikajo od tveganih instrumentov, kot so delnice, in iščejo varno zavetišče v plemenitih kovinah in državnih obveznicah. Povečano povpraševanje po državnih obveznicah dviguje njihovo ceno, a obenem zmanjšuje njihovo donosnost, ki se je že pred referendumom približala najnižjim vrednostim v zgodovini. Zdaj je letna obrestna mera nanje padla pod en odstotek.

Nizka obrestna mera na državne obveznice državi sicer omogoča poceni dolgoročno zadolževanje, če bodo ta denar znali in zmogli usmeriti v kapitalne infrastrukturne projekte, a je obenem slaba novica za podjetja, ki namenjajo sredstva za pokojninske sheme svojih zaposlenih. Družbe, ki bodo zaradi nižjih donosnosti morala povečati svoje izdatke za sheme, ki imajo vnaprej definirana izplačila ob upokojitvi, bodo imele posledično nižje dobičke, kar bo seveda verižno vplivalo tudi na dividende in dolgoročno celo na rast plač in nova zaposlovanja. Morda celo na že določene pokojninske ugodnosti.

Britanski tisk navaja ocene analitikov, da so samo v teh dveh tednih britanski pokojninski skladi povečali svoj primanjkljaj za okrog 22,5 milijarde evrov.

Rumena in rdeča luč za velike naložbe podjetij

Negotovost je pripeljala pod vprašaj ali celo ustavila nekatere velike projekte britanskega zasebnega kapitala. Gradnjo še ene prepotrebne vzletno-pristajalne steze največjega londonskega letališča Heathrow so ponovno prestavili. Ne ve se, ali se bo nadaljeval projekt hitre železnice v severni Angliji in ali bodo gradili novo jedrsko elektrarno Hinkely Point v jugozahodni Angliji. Videti je, da so se ustavili tudi mnogi gradbeni projekti, tako stanovanjski kot tudi poslovni.

Zaradi negotovosti, ki jo je prinesel brexit, se veliki naložbeni projekti upočasnjujejo ali celo ustavljajo. Tako je med drugim gradnja še ene vzletno-pristajalne steze, ki je največje londonsko letališle Heathrow zaradi prometne preobremenjenosti nujno potrebuje, še enkrat preložena za nedoločen čas.

Posojilojemalci si bodo malo oddahnili, varčevalci pa bodo še bolj jezni

Investicije pomembno prispevajo bruto domačemu proizvodu, zato ekonomisti svarijo, da gre Združeno kraljestvo spet v smeri upočasnjevanja ali celo recesije. Kot obliž na rano je sicer pričakovati, da bo angleška centralna banka v naslednjih dveh mesecih znižala kratkoročno obrestno mero z namenom spodbujanja domače porabe, a bodo tega veseli predvsem posojilojemalci, ki bodo zato imeli cenejše obroke svojih stanovanjskih in drugih posojil.

Toda nova nižanja obrestnih mer v Združenem kraljestvu, predvidoma na zgodovinsko nizko eno četrtino odstotka, bo dodatno razjezilo varčevalce – predvsem starejše, med katerimi so mnogi odločno podprli brexit in ki so se že pred referendumom močno pritoževali nad zelo nizko donosnostjo svojih prihrankov.

Čas je zdaj največji sovražnik gospodarstva Združenega kraljestva

Gospodarstveniki in finančniki so zelo nezadovoljni nad različnimi napovedmi, kako hitro ali počasi in na kakšen način bo potekala britanska razdružitev od Evropske unije. Negotovost, tudi ta, kakšen dostop do evropskega trga, kamor Združeno kraljestvo ustvarja več kot polovico svojega izvoza, bodo dosegli po svojem izglasovanem odhodu, bo gotovo zelo zavirala vse večje naložbe in projekte, kar se bo na koncu poznalo tudi na življenjskem standardu Otoka. Vprašanja, na katera se nihče ne opogumi odgovoriti, so: kako hitro, kako dolgo in kako boleče.