Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
17. 5. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,98

3

Natisni članek

Natisni članek

AIK Banka Miodrag Kostić Gorenjska banka

Sreda, 17. 5. 2017, 4.00

7 let, 2 meseca

Kdo bo šel v boj s tajkunom iz Srbije za …

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,98

3

Miodrag Kostić | Foto Vid Ponikvar

Foto: Vid Ponikvar

V senci novega poskusa privatizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) se začenja tudi prva faza prodaje Gorenjske banke, ene od večjih domačih bank.

Jutri se namreč izteče rok za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup dobrih 54 odstotkov delnic, ki jih prodajajo Sava, Abanka, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Zavarovalnica Triglav. Kdo jih bo oddal, uradno ni mogoče izvedeti.

Prodajni postopek kot finančni svetovalec vodi Unicredit banka.

Po naših informacijah se je v zadnjih tednih za banko zanimalo več ponudnikov.

  1. Advent International

Ameriški sklad tveganega kapitala, ki upravlja več kot 30 milijard ameriških dolarjev sredstev, že ima v lasti avstrijsko bančno skupino Addiko (nekdanji Hypo). Poznavalci razmer dvomijo, da bo Advent oziroma Addiko oddala ponudbo za nakup.

  1. Apollo Global Management

Ameriški sklad ima od leta 2015 v lasti Novo KBM, tretjo največjo slovensko banko. Tej so leta 2016 pripojili Poštno banko Slovenije (PBS), v začetku letošnjega leta pa še banko KBS, ki so jo pred tem odkupili od avstrijske banke Raiffesen. 

Gorenjska banka | Foto: Žiga Ponikvar Foto: Žiga Ponikvar V Apollu ne skrivajo, da imajo v Sloveniji velike ambicije. Že pred časom so med mogočimi kupci omenjali mreže poslovalnic v lasti Sberbank. Njihov srednjeročni cilj naj bi bila Abanka. Prav od njihovih načrtov z Abanko bo zelo verjetno odvisno, ali bodo Američani oddali ponudbo za nakup Gorenjske banke. 

Pri tem imajo v Apollu več možnosti. Prva je, da z nakupom Gorenjske banke še povečajo svoj tržni delež in v regionalno zaokrožijo svojo mrežo bank. Druga je, da počakajo na morebitni umik katere od tujih bank. Recimo Unicredita, o čemer se ugiba že precej časa (v Unicreditu so že lani zanikali, da bi se umikali iz Slovenije), ali katere od drugih tujih bank, ki v Sloveniji obvladuje okrog pet odstotkov trga. 

Tretja možnost je, da počakajo na Abanko, ki jo mora država po odločbi Evropske komisije prodati do konca junija 2019.

  1. Expobank

Ruska banka si je Gorenjsko banko prvič ogledovala že leta 2014. Največja ovira bi lahko bil njen izvor, saj v Evropski uniji niso pretirano naklonjeni širjenju bank iz Rusije, ki so še vedno podvržene sankcijam. Expobank sicer deluje v več članicah EU – na Češkem, Cipru, v Latviji in Luksemburgu. 


Preberite še:

Kdo je srbski tajkun, ki mu v Sloveniji vrata odpira Matjaž Kovačič 

V Frankfurtu pri Kostiću presojajo tudi tveganje za pranje denarja


  1. Slovenski kupci

Med morebitnimi kandidati za nakup omenjajo idrijski Kolektor, Pozavarovalnico Sava, ki jo po novem vodi Marko Jazbec, in Telekom Slovenije.

V Pozavarovalnici Sava jih banka zanima zaradi razširitve mreže prodajnih storitev. O vložitvi ponudbe bo jutri odločal njen nadzorni svet. Telekom Slovenije pa v povezovanju z Gorenjsko banko vidi mogoče sinergije na področju razvoja finančne tehnologije (v angl. "FinTech"). Povedano preprosteje, gre za iskanje digitalnih rešitev na področju finančnih storitev, ki bodo spremenile bančno poslovanje, kot smo ga poznali do zdaj. 

Za zdaj ni jasno, kdo vse od naštetih bo oddal nezavezujočo ponudbo. Največja težava je cena. Prodajalci po naših informacijah pričakujejo kupnino v višini dobre polovice knjigovodske vrednosti za delnico, ki je na zadnji dan lanskega leta znašala 565 evrov. V tem primeru bi cena za vso banko presegla sto milijonov evrov. 

Po naših informacijah tako ni izključena možnost, da bi se domači kandidati za nakup v poznejši fazi postopka odločili za oddajo skupne zavezujoče ponudbe. Rok zanjo se bo iztekel konec junija.

  1. AIK banka 

V banki, ki je del skupine MK Group Miodraga Kostića, najbogatejšega srbskega "tajkuna", ne skrivajo, da jih zanima nakup večinskega deleža Gorenjske banke. AIK banka že ima v lasti več kot 20 odstotkov Gorenjske banke. Da so presegli ta prag, so v Kostićevi banki razkrili šele sredi marca – po tem, ko smo na Siol.net razkrili, da Kostić ta delež obvladuje že od avgusta lani, torej še preden je za to dobil soglasje Banke Slovenije.

Lastništvo Kostićevega imperija je zavito v mrežo podjetij, ki domujejo v davčno ugodnejših državah in davčnih oazah. | Foto: Thinkstock Lastništvo Kostićevega imperija je zavito v mrežo podjetij, ki domujejo v davčno ugodnejših državah in davčnih oazah. Foto: Thinkstock Kostićev cilj je jasen. Ob selitvi kapitala iz Srbije v Slovenijo, kjer ga najbolj zanima turizem, in druge države, potrebuje banko s sedežem v državi EU. Za to je verjetno pripravljen plačati tudi precejšnjo premijo, saj že zdaj ve, da bo moral za delnice plačati precej več kot leta 2015, ko je ob povečanju kapitala za posamezno delnico odštel le 228 evrov.

A s Kostićem je povezanih več težav. 

Lastništvo njegovega imperija je zavito v mrežo podjetij, ki domujejo v davčno ugodnejših državah in davčnih oazah. Prav to je bil skupaj z ugibanji o izvoru denarja ključni zadržek Banke Slovenije pri izdaji soglasja za pridobitev kvalificiranega deleža, ki ga je nato dobil. Kostić ima tako kot edini med interesenti soglasje regulatorja za nakup večinskega deleža v Gorenjski banki.

Še en močan pomislek pa je povezan s strukturo njegovega imperija, ki je tajkunske narave. To za banko prinaša dodatna tveganja, povezana z zelo verjetnim vlaganjem presežnih finančnih virov podjetij in prebivalstva v morebitno sanacijo ali nakupe drugih Kostićevih naložb. Največje protislovje je, da Kostić v Slovenijo prihaja kot nekakšen borec proti praksam "nacionalnega interesa", pri čemer se njegov poslovni model, z agresivnimi širitvami v več panog, financiranimi z dolžniškim kapitalom, pravzaprav ne razlikuje od tistega iz zlatih časov nekdanjih slovenskih "tajkunov". 

Po nekaterih informacijah želi Kostić vstopiti tudi na črnogorski bančni trg, in sicer z nakupom Societe Generale Banka Montenegro. Če bo banka seveda na prodaj.


Preberite še:

Kako je poslovala banka, ki jo želi kupiti srbski tajkun #video 

Kaj druži Kostića in Vlahovića s slovenskimi tajkuni


"Želimo si lastnika, ki bo podpiral strategijo"

Predsednik uprave Gorenjske banke Andrej Andoljšek je nedavno dejal, da si želijo lastnika, ki podpira njihovo strategijo. | Foto: STA , Predsednik uprave Gorenjske banke Andrej Andoljšek je nedavno dejal, da si želijo lastnika, ki podpira njihovo strategijo. Foto: STA , Gorenjska banka je imela lani:

  • 1,51 milijarde evrov bilančne vsote,
  • 855 milijonov evrov posojil nebančnemu sektorju, kar je 18 odstotkov več kot v letu 2015,
  • 6,3 milijona evrov čistega dobička (po oslabitvah in rezervacijah) in
  • 201 milijon evrov kapitala, kar je devet odstotkov več kot v 2015.

V letu 2013, torej letu sanacije bank, je delež prvovrstnega kapitala banke (Tier 1) znašal 13,4 odstotka. Lani je dosegel skoraj 19 odstotkov. Ves potencialni kapitalski primanjkljaj, ki ga je Banka Slovenije ugotovila s stresnimi testi leta 2013 (328 milijonov evrov), je banka odpravila z različnimi ukrepi. Med drugim z dokapitalizacijo, prek katere je v lastništvo vstopil Kostić. Delež slabih posojil je na zadnji dan lanskega leta znašal dobrih 11 odstotkov.

Predsednik uprave Gorenjske banke Andrej Andoljšek je nedavno dejal, da so želijo lastnika, ki podpira njihovo strategijo. Po objavi nezavezujočih ponudb bodo morebitni kandidati začeli skrben pregled banke. 

Bankam je vse težje, a delež tujcev raste

Poslovno okolje v Sloveniji za banke je vse težje. Obrestne marže upadajo. Še leta 2014 so v povprečju znašale 2,09 odstotka. Lani so upadle na 1,8 odstotka. Banke zato raje odhajajo na trge, ki jim omogočajo višje zaslužke.

Kljub temu v Sloveniji opazno raste tržni delež tujih bank. Še leta 2014 je ta znašal "le" 35 odstotkov, konec lanskega leta pa je že skoraj dosegel 50 odstotkov. Banke, ki so bile v večinski lasti tujih pravnih oseb, so imele lani v upravljanju slabih 44 odstotkov slovenskega bančnega sistema. Še v letu 2015 je bil ta delež nižji od 30 odstotkov.

Ne spreglejte