Ponedeljek, 17. 11. 2014, 17.34
5 let, 11 mesecev
Knjižna uspešnica o vse večji neenakosti dviga prah tudi v Sloveniji
Londonski Financial Times je knjigo francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja z naslovom Kapital v 21. stoletju razglasil za ekonomsko knjigo leta. Ker je izšla v krizi in opozarja na vse večjo neenakost med ljudmi, je dvignila precej prahu. Kmalu lahko pričakujemo prevod v slovenščino.
Triinštiridesetletni profesor na pariški ekonomski fakulteti v njej razglablja, kako v obdobju vse večje neenakosti med ljudmi narediti kapitalizem bolj egalitaren ter kako izumiti nove oblike političnega odločanja, vladanja in lastnine. Avtor opozarja, da so dohodki od dela manjši kot donosi na kapital. Premoženje se je tako stoletja kopičilo v posameznih bogatih družinah in s tem določilo socialno neenakost za prihodnje generacije. Kopičenje kapitala pa povečuje neenakost v družbi in ogroža njeno stabilnost. Če so donosi na kapital petodstotni, gospodarska rast pa je na primer odstotna, se neenakost povečuje. Po Pikettyjevem mnenju današnja razdelitev premoženja postaja vse bolj podobna tisti z začetka 20. stoletja.
Francoski ekonomist, ki so ga v ZDA označili tudi za mehkega marksista, zanika, da bi bil Karl Marx 21. stoletja. Kot pravi, je bil ob padcu berlinskega zidu star 18 let in je dosmrtno cepljen proti nepremišljenemu protikapitalističnemu diskurzu. Želi si le socialno pravično in demokratično pravno državo, zato upa, da bo evropski model socialne države preživel.
Težava ekonomije 20. stoletja je bila namreč, da se je otresla vseh spon moralne filozofije, ki so bile uveljavljene do 18. stoletja. Zato neoklasičnemu ekonomistu Brščič priznava, da je ekonomsko vedo znova povzdignil v politično ekonomijo z močno izraženo etično komponento, pri čemer pa bolj ali manj prevladuje socializem. "Gre za nadaljevanje marksizma, ob tem pa poskuša argumente neenakosti rešiti z obrzdanjem kapitalizma. Opus Karla Marxa presega intelektualni domet Pikettyja," je oster Brščič.
Povsem nasprotnega mnenja pa je ekonomist Jože Mencinger, ki knjigo uvršča med uspešnice, ki bodo v prihodnje dvigovale še veliko prahu. "Čeprav obstajajo očitki, povezani z nezanesljivostjo podatkov, se knjiga ukvarja z vprašanjem marksizma in delitvijo produkta, temeljno težavo pa vidi v neenakomerni delitvi produkta. To pa je težava sodobnega sveta, zato je težko, da se z avtorjem ne bi strinjali," pravi Mencinger in dodaja, da podobno razmišlja tudi dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo Joseph Stiglitz.
"Današnji kapitalizem zagotovo potrebuje državno regulacijo, vendar ne v polju razdelitve, temveč v polju pravne države. Za delovanje tržnega gospodarstva nujno potrebujemo pravno državo z neodvisnim sodstvom in jasne definirane lastninske pravice. Država mora postati nočni čuvaj, nato pa gospodarstvo prepustiti iznajdljivosti posameznih podjetnikov. S tem bo tržno gospodarstvo prineslo največjo blaginjo največjemu številu ljudi. Država za največjo blaginjo potrebuje zgolj razumno pravosodje in nizke davke, vse drugo pride samo po sebi," je prepričan Brščič.
Gospodarska rast je po njegovih besedah v kratkem obdobju omejena predvsem s povpraševanjem, to pa se zadnja desetletja ustvarja s posojili. "Razmerje med posojili in BDP je danes preveliko, zato tega ne moremo na hitro odpraviti. V tistem hipu, ko začnemo odpravljati zadolženost, se bo gospodarska rast ustavila. Človeštvo je v splošnem pogledu zašlo v čudno obdobje. Hkrati pa je iz gospodarskega mehanizma izpadla inflacija, ki razdeljuje produkt," pojasnjuje Mencinger, ki se strinja z mnenjem o koreniti spremembi sedanje kapitalistične ureditve, a dvomi o pripravljenosti velikih igralcev.
"Dokler bomo vsi govorili o povečanju konkurenčnosti, bomo imeli velike težave. Konkurenčnost je neke vrste gospodarski kanibalizem. Na koncu ostane le eden. Če vsi enako povečujejo konkurenčnost, pa pomeni, da tehnološki napredek izrine vedno več ljudi in imamo več socialnih transferjev," pravi Mencinger, ki velikih možnosti za preobrat ne vidi, čeprav je ta po njegovem mnenju nujen.
Za odpravljanje neenakosti med državljani EU Mencinger ne vidi druge možnosti kot progresivno obdavčitev in preusmeritev transferjev k revnejšim.
Pikettyjeva študija iz lanskega leta še kaže, da je odstotek najbogatejših v recesiji izgubil 36 odstotkov svojega dohodka, od konca recesije pa si je povrnil 31 odstotkov. Za 99 odstotkov ljudi so dohodki med recesijo upadli za 12 odstotkov, od takrat pa so se komajda premaknili navzgor. Odstotek najbogatejših je torej pobral 95 odstotkov vse rasti med okrevanjem.