Kritika ni napad, ampak priložnost za izboljšavo

"Gre za naravni pojav, ker ljudje skozi interakcije branimo svoje potrebe, ki jih morda druga stran ne prepozna. Konflikt se razvije, če ni jasne komunikacije in kompromisa. Konflikti so priložnost za učenje, če jih obravnavamo z odprtostjo in spoštovanjem," poudarja dr. Daša Grajfoner, registrirana psihologinja pri britanskem psihološkem združenju in vodja Centra za poslovni coaching na DOBA Fakulteti, s katero smo se pogovarjali o najučinkovitejših načinih za spopadanje s konflikti, kako obvladovati svoje čustvene reakcije in tudi o vlogi poslovnega coachinga.

Katere veščine za upravljanje konfliktov so najprimernejše za uporabo v vsakodnevnih situacijah, kot so spori med prijatelji, v družini?

Ključne veščine so aktivno poslušanje, empatija, obvladovanje čustev, odločna ali asertivna komunikacija in iskanje rešitev. Aktivno poslušanje omogoča razumevanje potreb druge strani, empatija krepi povezavo s sočlovekom, asertivna komunikacija pa zagotavlja jasen, spoštljiv dialog.

Kako uporabiti te veščine?

Te veščine lahko uporabimo tako, da ne presojamo, ampak poslušamo z odprtostjo in osredotočenostjo. Če se na primer partner ali prijatelj počuti zapostavljenega, namesto da se branimo, povprašajmo: "Kaj točno te moti?" Pristop, osredotočen na rešitev in na sam konflikt, ne le umiri spor, ampak gradi močnejše odnose, saj temelji na vzajemnem spoštovanju in zaupanju.

Zakaj sploh prihaja do konfliktnih situacij?

Konflikti nastanejo zaradi razlik v vrednotah, osebnostnih lastnosti, pričakovanjih, komunikaciji ali interesih, ki jih imamo. Ljudje imamo različne poglede na situacije, kar pogosto vodi do nesporazumov. Psihologi vemo, da so konflikti naravni, ker ljudje skozi interakcije branijo svoje potrebe, ki jih morda druga stran ne prepozna. Eden v ekipi morda želi hitre rezultate, drugi pa kakovostno izvedbo. Konflikt se razvije, če ni jasne komunikacije in kompromisa. Obenem so konflikti priložnost za učenje, če jih obravnavamo z odprtostjo in spoštovanjem.

Kako pa se takšnim situacijam izogniti oziroma jih preprečiti?

Preprečevanje konfliktov temelji na jasni komunikaciji, razumevanju in sposobnosti postaviti se v položaj človeka, s katerim smo v konfliktu. Ključno je, da vnaprej postavimo meje in se izognemo nerealnim pričakovanjem ali domnevam, ki jih razvijemo, če komunikacija ni jasna. Tako na delovnem mestu kot pri družinskih odnosih, na primer, lahko dnevni ali tedenski pogovori o potrebah in težavah preprečijo kopičenje zamer.

Ali lahko še kaj več naredimo kar sami?

Konfliktom se lahko izognemo tudi z obvladovanjem lastnih reakcij – umirjeno izražanje nelagodja zmanjša možnost eskalacije. Psihologi v praksi velikokrat delamo na ozaveščanju čustev in proaktivni komunikaciji, ki pomagata zmanjšati nesporazume in ustvarjata varno okolje za razreševanje sporov. Zato je tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju pomembna psihološka varnost.

Katere metode so najučinkovitejše pri obvladovanju stresa in čustvenih reakcij v osebnih konfliktih?

Metod je veliko, ene najučinkovitejših so vaje dihanja, čuječnost, prekinitev situacije za umiritev in kognitivno ali miselno preoblikovanje. Vaje dihanja sproščajo telo, čuječnost pa pomaga prepoznati čustva brez impulzivne reakcije. Ko nas v prepiru preplavi jeza, si je bolje vzeti trenutek za umiritev, preden odgovorimo. Miselno preoblikovanje pa nam omogoča, da situacijo vidimo s perspektive drugega. To zmanjšuje čustveni naboj, viša empatijo in omogoča bolj konstruktivne rešitve.

Kako pa lahko posameznik prepozna in spremeni lastne sprožilce v konfliktih ter se izogne čustvenim reakcijam, ki lahko vodijo v stopnjevanje težav?

Prepoznavanje sprožilcev zahteva samorefleksijo in ozaveščanje situacij, ki sprožajo močne čustvene reakcije. Psihologi priporočamo vodenje dnevnika čustev, kjer zapisujete trenutke, ko vas nekaj razburi. S prepoznavanjem vzorcev, na primer občutljivosti na kritiko, lahko vadite tehnike samoumirjanja, kot je notranji samogovor: "Kritika ni napad, ampak priložnost za izboljšavo." Ko se zavedate svojih sprožilcev, se lažje izognete pretirani reakciji in konstruktivno rešujete težave.

V zadnjem času je veliko govora o pozitivni psihologiji, med drugim o praksah hvaležnosti in čuječnosti. Študija Seligmana o učinkih intervencij pozitivne psihologije je pokazala, da so zaposleni, ki so se ukvarjali s temi praksami, za 25 odstotkov zmanjšali simptome depresije in za 30 odstotkov povečali svoje zadovoljstvo z življenjem. Kako se po vašem mnenju še lahko učinkovito spopadamo s stresorji v sodobnem času?

Pozitivna psihologija in z njo povezane prakse so vse bolj v ospredju tudi pri nas, kar je res pohvalno. Novo področje v psihologiji je psihološki trening ali coaching psihologija, ki je širše zasnovana in se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja, obvladovanje stresa, osebni razvoj in zadovoljstvo. Poleg hvaležnosti in čuječnosti lahko vključimo tudi telesno aktivnost, krepitev socialnih vezi, organizacijske tehnike ter sproščujoče hobije.

Omenili ste telesno dejavnost – kako ta pomaga?

Redna telesna vadba sprošča endorfine, ki zmanjšujejo raven stresa. S psihološkega vidika so zelo koristne tudi vedenjsko-kognitivne tehnike, saj prepoznavanje in izzivanje negativnih misli pomagata zmanjšati čustveni pritisk. Ljudje, ki redno prakticirajo hvaležnost, so bolj odporni na negativne vplive, saj so osredotočeni na pozitivne vidike življenja.

Nekateri uporabljajo terapijo z domačimi živalmi …

Res je, eden najboljših načinov za spopadanje s stresom so interakcije z živalmi, predvsem s hišnimi ljubljenčki. Raziskave, ki sem jih izvedla, kažejo, da 20-minutna interakcija mladostnikov s terapevtskim psom občutno zniža raven stresa in depresivnosti ter poveča zadovoljstvo. Sprehod s psom nam poleg fizične aktivnosti omogoča tudi socialne interakcije. Veliko verjetnejše je, da se boste zapletli v pogovor z nekom, ki ima psa, kot z osebo, ki se sprehaja sama.

Nedavno je v Mariboru potekala 12. znanstvena konferenca na temo Psihologija v poslovnem svetu, katere strokovni vodja ste bili. Kakšni so sklepi?

Osrednja ideja konference je bila, da so ljudje srce vsake organizacije. Razumevanje ljudi je ključno za uspeh sodobnih organizacij. Samo organizacija, ki zagotavlja psihološko varnost in ustvarja okolje, v katerem se zaposleni počutijo dovolj varne, da so lahko tudi kritični, lahko zaposluje ljudi, ki so zadovoljni, zdravi, produktivni in inovativni. Takšni zaposleni pomembno prispevajo k sodobnemu razvoju organizacije.

Ali se podjetja dovolj zavedajo pomena spoštovanja in razumevanja zaposlenih?

Ključna ugotovitev je, da podjetja, ki vlagajo v razvoj zaposlenih, spodbujajo učinkovito komunikacijo, razvijajo potenciale zaposlenih in omogočajo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, dosegajo višjo produktivnost in boljšo organizacijsko kulturo. Posebej je bila izpostavljena vloga vodij kot mentorjev in podpornih oseb, ki z zavedanjem o pomenu duševnega zdravja oblikujejo uspešna in zdrava delovna okolja.

Ste tudi vodja Centra za poslovni coaching na DOBA fakulteti. Kaj je poslovni coaching? Zakaj se uporablja?

Poslovni coaching je psihološki proces, pri katerem psiholog v praksi ali coaching psiholog posameznikom, ekipam ali celotnim organizacijam pomaga razviti potencial, izboljšati učinkovitost in doseči cilje. Gre za strukturirane pogovore, usmerjene v rešitve in rast. Uporabljamo ga pri razvoju vodstvenih veščin, reševanju konfliktov in izboljšanju timskega dela.

Kako pa deluje?

Deluje tako, da coach psiholog s tehnikami, kot so aktivno poslušanje, postavljanje odprtih vprašanj, konstruktivne povratne informacije in SMART cilji, posamezniku omogoča uvid v lastne potenciale in rešitve. Psihološko je coaching učinkovit, ker temelji na krepitvi samozavedanja, samorefleksije in razvijanje lastnega potenciala. GROW je eden izmed najpopularnejših modelov v coachingu in vključuje postavljanje cilja, samozavedanje trenutne resničnosti, definiranje možnosti, ki jih imamo za dosego cilja, ter načrt dejavnosti za dosego zastavljenega cilja.

Več let ste se izpopolnjevali v Združenem kraljestvu. Kakšne so podobnosti in kakšne so razlike med državama pri poslovnem coachingu?

Razlike so precejšnje. V Veliki Britaniji sem bila ustanovna članica in predsednica Sekcije za coaching psihologijo pri Britanskem psihološkem društvu. Coaching psiholog je tam reguliran poklic. V Sloveniji pa je zavedanje o coaching psihologiji med samimi psihologi zelo nizko ali ga sploh ni. Po drugi strani se pri nas poslovni coaching razvija, vendar je manj razširjen kot v Veliki Britaniji, kjer je del standardne poslovne prakse.

Kakšne so razlike pri dojemanju pomena teh dejavnikov med državama?

Opažam, da se slovenska podjetja vse bolj zavedajo, da sta razvoj vodstvenih veščin ter zadovoljstvo posameznikov in delovnih ekip ključna za učinkovitost, produktivnost in rast podjetij. Coaching pri tem lahko igra ključno vlogo. Izkušnje kažejo, da je prilagoditev coaching pristopa lokalni kulturi ključ do uspeha. Medtem ko so v tujini vodje in zaposleni pogosto bolj odprti za samorefleksijo, je v Sloveniji treba več pozornosti nameniti uvodni fazi vzpostavljanja zaupanja.