Leben: V primeru referendumske pobude ne bi dobili evropskih sredstev za drugi tir

Na ministrstvu so se sicer danes sestali s predstavniki družbe 2TDK, ki ji zakon o drugem tiru podeljuje vlogo investitorja. 2TDK se bo tako lahko prijavila na razpis za nepovratna evropska sredstva, ki se izteče 14. julija.

"Vemo, da bi bila naša prijava v primeru vložene referendumske pobude nerelevantna in da ne bi dobili nepovratnih evropskih sredstev, ki jih nujno potrebujemo za izvedbo projekta drugi tir," je opozoril državni sekretar Jure Leben in vse, ki podpise zbirajo, prosil, da projekt podprejo, "da skupaj zgradimo drugi tir, ki ga Slovenija potrebuje in si ga tudi zasluži".

Na ministrstvu bodo sicer aktivnosti nadaljevali tudi v primeru vložene referendumske pobude, kar je po besedah Lebna tudi navodilo premierja Mira Cerarja. Bo pa pobuda zamajala sodelovanje tujih ustanov, ki bodo po Lebnovem mnenju najverjetneje zahtevale, da najprej končamo referendumske procese, šele nato pa bo jasna usoda projekta.

Slovenija mora zagotoviti mešanje različnih virov

Metod Dragonja iz 2TDK je pojasnil, da mora Slovenija za prijavo na razpis za sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope, ki se izteče julija, zagotoviti mešanje različnih virov, kar so lahko finančne institucije ali pa drugi vlagatelji.

​​​​​​​"Problem je v tem, da mi brez uveljavitve zakona ne bomo pridobili načelne podpore in podpore Evropske investicijske banke, s tem pa se nam zelo zmanjšajo možnosti, da bomo pridobili sredstva v okviru tega razpisa," opozarja Metod Dragonja iz 2TDK. Foto: Bojan Puhek Poudaril je še, da je ta razpis sicer pisan na kožo projektu drugi tir, ker je na njem velik del sredstev namenjen jedrnim železniškim koridorjem v Evropi in sledi načelom evropskega naložbenega načrta (Efsi). "Brez tega skoraj nimamo legitimacije, da aktivno naprej vodimo proces pridobivanja kreditnih virov," je dejal Dragonja.

Še letos začetek pripravljalnih del

Leben je dodal, da si na ministrstvu prizadevajo, da bi še letos začeli pripravljalna dela, in nadaljujejo mednarodne aktivnosti. Dejal je, da je poleg Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske pismo podpore dala tudi Španija. "Tako lahko res rečemo, da ne gre samo za slovenski projekt, ampak projekt na ravni in z vplivom na vso podporo," je poudaril.

Dragonja je ponovil, da so v prvi etapi pri zagotavljanju finančnih virov ključna nepovratna evropska sredstva, ki ta projekt naredijo finančno sposobnega za kandidaturo za posojilna sredstva Evropske investicijske banke. Projekti na železnici so namreč po besedah Dragonje premalo dobičkonosni, da bi jih banke brez nepovratnih evropskih instrumentov financirale.

Slovenija meri na 250 milijonov evropskih evrov

Za zdaj  je sicer Slovenija po pojasnilih Dragonje s projektom prijavljena na razpisu Cef iz leta 2016, kjer pričakujemo od 35 do 40 milijonov sredstev. Na julijskem razpisu pričakujejo 80 milijonov evrov, v okviru spremenjenega operativnega programa za kohezijska sredstva pa računajo na dodatnih 80 milijonov evrov.

"Tako bi zbrali že blizu 200 milijonov evrov, cilj, ki ga imamo v finančni konstrukciji, pa je 250 milijonov evrov, in to bo naredilo ta projekt resnično sposoben, da bi dobil podporo Evropske investicijske banke in tudi strateških partnerjev, ki so predvideni," je dejal Dragonja.