Sreda, 28. 11. 2018, 4.00
5 let, 12 mesecev
Nemški računovodski triki za rešitev Adrie pred stečajem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,30
20
Razkrivamo, kako bodo Adrio Airways pred črnim scenarijem znova reševali z računovodskimi triki in kako denar odteka na podjetja, povezana z nemškim lastnikom.
Načrti nemškega sklada 4K Invest, ki je ob privatizaciji Adrie Airways obljubljal poslovni preobrat in osvojitev regije jugovzhodne Evrope, se dokončno podirajo.
Naš nacionalni letalski prevoznik, ki ga v zadnjih mesecih bremenijo številne zamude in odpovedi letov, bo letošnje leto po neuradnih informacijah končal z eno najvišjih izgub v svoji več kot 50-letni zgodovini.
Zaradi slabega finančnega stanja in več kot 50-milijonskih obveznosti se je znašel pod drobnogledom javne agencije za civilno letalstvo, ki skrbi za varnost potnikov. Grozi mu celo izguba licence za letenje in prizemljitev letal, kar bi pomenilo stečaj Adrie.
Pomanjkanje likvidnostnih sredstev je prizadelo tudi zaposlene, ki jih je več kot 400. Zaradi težav z likvidnostjo je namreč vodstvo predstavnikom zaposlenih poslalo obvestilo o zamiku izplačila plač. Tega v Adrii včeraj niso komentirali.
Umetno ustvarjanje denarja iz nič
Sedaj so Nemci našli način, kako zakrpati luknje v bilancah in agonijo podaljšati vsaj do začetka prihodnjega leta.
Po naših informacijah bodo pomanjkanje kapitala rešili v dveh korakih:
- družba bo dobila nazaj blagovno znamko Adria, ki jo je konec leta 2016 prodala podjetju, povezanem s skladom 4K Invest, in za katero od tedaj plačuje licenčnino. S tem manevrom se je Adria dejansko rešila pred insolventnostjo oziroma stečajem.
- z dogovorom z vlado in podaljšanjem najemnega obdobja za zemljišče na Brniku, kjer stoji upravna stavba Adrie in je v lasti države.
S tem bi ne le okrepili vrednost premoženja Adrie, ampak bi prišlo tudi do umetnega povečanja njenega kapitala. In to brez da bi 4K Invest vplačal en evro svežih denarnih sredstev.
Adria: večji del denarja že na računu
Glavni izvršni direktor Adrie Holger Kowarsch obljublja tudi obsežno denarno dokapitalizacijo, s katero bi ublažili likvidnostne težave in prepričal agencijo za civilno letalstvo, naj ji ne izreče najstrožjega ukrepa, to je odvzema licence za letenje.
Konec oktobra je dejal, da bodo pred koncem leta v Adrio vložili deset milijonov evrov denarnih sredstev. Pred tednom dni se je popravil in povečanje kapitala zamaknil v prvo četrtletje prihodnjega leta. Za letos pa je obljubil 4-milijonsko dokapitalizacijo.
Holger Kowarsch, glavni izvršni direktor Adrie Airways
V Adrii zagotavljajo, da je 4K Invest že zagotovil večji del obljubljenih sredstev in da gre za dokapitalizacijo z denarjem. V poslovnem registru podjetij medtem do sedaj (še) ni bilo vpisano povečanje kapitala.
Nemški sklad je sicer v dveh letih in pol, odkar je lastnik Adrie, v družbo vložil vsega 1,5 milijona evrov denarnih sredstev. Preostalo likvidnost je Adria dobila na račun dobaviteljev in drugih poslovnih partnerjev.
Vse poti vodijo v davčno oazo
Da 4K Invest načrtuje nov sporni manever z blagovno znamko Adria, razkrivajo dokumenti družbe, ki smo jih pridobili v uredništvu.
Iz njih je razvidno, da si bo Adria pripojila ljubljansko podjetje STBE, ki je od nje odkupilo blagovno znamko. Njegov lastnik je dr. Stefan Beulertz, pravnik z Malte, ki ga najdemo tudi na koncu zapletene lastniške verige 4K Invest, lastnika Adrie.
Njegovo ime se je pojavilo v tako imenovanih rajskih dokumentih (Paradise Papers), ki jih je konec lanskega leta objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Beulertz je leta 2006 ustanovil šest podjetij s sedežem na Malti, ki velja za davčno oazo.
Njegovo podjetje STBE bi moralo za blagovno znamko plačati osem milijonov evrov, vendar Adria tega denarja nikoli ni videla. Podjetje, ki formalno ni povezano z Adrio, ji namreč kupnino vrača tako, da se od nje vsako leto odšteva licenčnina.
V Adrii kljub očitnim povezavam s podjetjem STBE in dejstvu, da bo prišlo do njegove pripojitve k Adrii poudarjajo, da gre "za blagovno znamko najemamo od neodvisne tretje družbe".
Preusmerili denarne tokove
Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je bila Adria ob prodaji in ponovnem najemu blagovne znamke oškodovana.
STBE je namreč Adrii v lanskem letu po pogodbi zaračunal nekaj več kot 630.000 evrov licenčnine. Poleg tega je "na trgu izven EU" ustvaril dodatnih 1,6 milijona evrov prihodkov. S kom je posloval, iz javnih dostopnih virov ni razvidno.
Z upravljanjem blagovne znamke je torej STBE samo v letu dni ustvaril okoli 2,2 milijona evrov prihodkov. Z njimi bi po dosedanji dinamiki v zgolj nekaj letih poplačal celotno kupnino, po tem pa bi se licenčnina prelivala v čisti dobiček.
Adria je po drugi strani ostala ne le brez pomembnega dela premoženja, ampak je izgubila tudi nezanemarljive prihodke, ki jih od konca leta 2016 prejama STBE.
Zdaj so se Nemci zaradi slabih finančnih razmer odločili, da bodo Adrii vrnili blagovno znamko. Po tem, ko so že leta 2016 na papirju ustvarili osem milijonov evrov kapitala, naj bi s tem ponovno ustvarili dodatnih nekaj milijonov evrov kapitala.
"Blagovna znamka je vedno bolj pomembna za družbo, kot tudi za naše poslovne partnerje, zato se bo (...) blagovno znamko preneslo nazaj k matični družbi," je predstavnikom delavcev pojasnil prvi mož Adrie.
Pomiril jih je, da to ne bo imelo nobenega vpliva na zaposlene. Prišlo pa bo do znižanja stroškov poslovanja, povečanja kapitala in novih prihodkov s trženjem blagovne znamke.
Revidirala bilance Adrie, tri mesece pozneje odšla
Na manevre z blagovno znamko so po naših informacijah postali pozorni tudi revizorji, ki morajo potrditi resničnost in poštenost prikaza finančnega položaja družbe.
Revizorka družbe PricewaterhouseCoopers (PwC) Hedvika Hribšek, ki je revidirala bilance Adrie za leto 2016, je konec junija lani v letnem poročilu opozorila na nenavadno prodajo blagovne znamke. Ob tem se ni odločila za oddajo mnenja s pridržkom ali odklonilnega mnenja.
Manj kot tri mesece pozneje je Hribškova zapustila PwC. Na vprašanja, zakaj je odšla in ali je bil njen odhod povezan z revidiranjem Adrie, včeraj v PwC niso odgovorili. Veljavna zakonodaja jim namreč "prepoveduje razkritje katere koli od zahtevanih informacij brez izrecnega soglasja oseb, na katere se nanašajo".
Serijska menjava revizorjev
Medtem ko je javna agencija za civilno letalstvo ugotovila, da je Adria zadnji dan lanskega leta izpolnjevala enega od pogojev za insolventnost, je novi revizor iz vrst PwC Dušan Hartman zaupal zagotovilom uprave Adrie in potrdil lanskoletne bilance.
Letos se je sicer prvič po dolgem času zgodilo, da je Adria dve leti zapored obdržala revizorja. Pred tem sta bilance po eno leto pregledovali Deloitte, Constantia Plus in KPMG, pri čemer je slednji leta 2015, ko je bila Adria še v državni lasti, izdal mnenje s pridržkom.
Ali so seznanjeni z okoliščinami odhoda Hribškove, na agenciji za javni nadzor nad revidiranjem ne odgovarjajo. Povedali so le, da jih revizijske družbe o tem niso dolžne obveščati. Agencija, ki jo vodi Mojca Majič, sicer v letošnjem letu ni obravnavala revizije Adrie.
"Agencija izvaja nadzore nad kakovostjo dela revizijskih družb, ki revidirajo subjekte javnega interesa, kamor sodi tudi PwC, najmanj enkrat vsaka tri leta," so dodali.
Manj bodo leteli iz Ljubljane
Prvi mož Adrie Holger Kowarsch je na nedavnem sestanku delavcem pojasnil, da je letošnje leto izredno slabo za družbo, smo izvedeli neuradno.
Širitev flote letal Bombardier CRJ ne bo več tako intenzivna, kar bo imelo vpliv tudi na načrte letenja. V prihodnjem letu se bodo osredotočili na zmanjšanje tveganja, predvsem na področju cene goriva, ki se je v zadnjih dveh letih precej povečala.
Nadaljevali bodo z oddajo letal s posadko v najem (ACMI). Iz zunanjih baz bodo leteli z osmimi letali, in sicer za Brussels Airlines, Austrian, Luxair in tudi Lufthanso. V prihodnjem letu bodo z ljubljanskega letališča leteli z le sedmimi letali, medtem ko so vse nedonosne linije že ukinili. Osredotočali se bodo torej na dobiček in ne na Ljubljano, ki ne prinaša dobička.
Adria ima tako kot vsi drugi letalski prevozniki velike težave zaradi pomanjkanja pilotov in drugih članov posadk. Če bi imeli dovolj ljudi, bi lahko namreč Lufthansi v okviru tako imenovanega wet-lease oddali dodatnih osem letal.
20