Poravnava med Intereuropo in Lovšinovo upravo ni uspela (VIDEO)

Na prvi obravnavi v odškodninski tožbi Intereurope zoper nekdanjo upravo na čelu z Andrejem Lovšinom se stranke niso poravnale. Intereuropa je tožbo zoper Lovšina in preostala dva člana uprave, Lovšinovega namestnika Zvezdana Markežiča in delavsko direktorico Ondino Jonke zaradi domnevno spornih vlaganj v Rusijo in Ukrajino vložila že januarja 2010.

Posebna revizija, opravljena junija 2009, je pokazala na nepravilnosti v zvezi z gradnjo logističnega centra Čehov v Rusiji. Intereuropa naj bi investicijo preplačala, nakup zemljišč in gradnja sta glede na podatke posebne revizije Intereuropo stala okrog 140 milijonov evrov.

Po besedah zagovornika Intereurope Mihe Kozinca - ta je na zahtevo sodnice Špele Grilc moral dodatno konkretizirati svoje navedbe - je bila družba oškodovana tako pri izboru izvajalca projektne dokumentacije kot kasneje pri izboru izvajalca del pri Moskvi - posel je sicer dobilo podjetje Riko. V prvem primeru je bilo nenavadno že to, da je pri izboru izvajalca dokumentacije sodeloval sam Lovšin, poleg tega pa niso bila razvidna merila za izbor ponudnika.

V primeru moskovskega projekta pa izbrani izvajalec ni bil najugodnejši, pa tudi cena je odstopala od obsega in vrednosti del, navedenih v projektu. Kozinc je med drugim opozoril na še eno po njegovem sumljivo okoliščino, in sicer da ko so si člani uprave in nadzornega sveta leta 2007 prišli ogledat gradbišče, so dela na njem že potekala, čeprav izvajalec še ni bil izbran.

"Nista opravila svoje dolžnosti" Za škodljivo ravnanje sta poleg Lovšina po mnenju tožnika sokriva tudi Markežič in Jonkejeva, ki nista opravila svoje dolžnosti in preprečila Lovšinu, da bi takšne posle izpeljal.

Lovšin je krivdo zavrnil in medijem po koncu obravnave zatrdil, da je bil ruski projekt dober, da pri njem ni nastala škoda, kar da bodo v postopku tudi dokazali s cenitvami, ter da je bil pravno zakonit posel, kar bodo dokazali s pravnim mnenjem. Po Lovšinovem mnenju je tožba sicer brezpredmetna in je sam predlagal, da se jo umakne, saj nima tolikšnih finančnih sredstev, da bi tožbo "pokril".

Na vprašanje, na koga in zakaj je prepisal svoje premoženje, je Lovšin poudaril, da gre za njegovo zasebno odločitev, da pa je to naredil "pred vsemi temi postopki". Tako zagovornik Markežiča Konrad Plauštajner kot zagovornica Jonkejeve Darinka Pavlica pa sta zatrdila, da sta njuna varovanca kot člana uprave svoje odločitve sprejemala na podlagi poročil strokovnih služb in zunanjih sodelavcev, po katerih navedeni posli niso bili sporni.

Zaslišanih več prič Danes je bilo predlagano tudi zaslišanje več prič. Tožnik je poleg zaslišanja celotnega tedanjega nadzornega sveta tako med drugimi predlagal zaslišanje prvega moža Rika Janeza Škrabca, direktorja družbe Intereuropa East Esada Aletija ter tudi zaslišanje Alena Bubniča, ki je bil lani sicer zaslišan v okviru kazenskega postopka na koprskem sodišču.

Bubnič je po Kozinčevih informacijah Lovšinu februarja 2007 poslal kar dve sporočili elektronske pošte, iz katerih izhaja, da sta odvetnika hčerinske družbe Intereuropa East odsvetovala nakup zemljišč v Rusiji, saj da je stanje sporno in da v primeru sklenitve pogodbe ne bosta več sodelovala z Intereuropo. Bubnič na ta opozorila od Lovšina ni dobil odgovora, pač pa zgolj pooblastilo za sklenitev pogodbe, je še navedel Kozinc.

Lovšin je glede tega po koncu obravnave medijem pojasnil, da so za posel, za katerega je bil na koncu izbran Riko, poslali poizvedbo na različna podjetja ter dobili štiri povratne informacije, od teh pa je bil Riko najboljši. Med ostalimi ponudniki so bila druga podjetja, "tudi ruska, in tudi eno slovensko".

Naslednji narok avgusta S tem, da so se dela na gradbišču že tekla, ko so si skupaj z nadzorniki prišli ogledat lokacijo pri Moskvi, Lovšin ni bil seznanjen. "Jaz sem bil, kar se tega tiče, presenečen, povedali pa so mi samo, da so pripeljali stroje in da so začeli z analizo zemlje oz. z deli, ki bi lahko pač jim služila za nadaljnje analize," je dodal. Na vprašanje, kakšna jamstva je imel Riko, da je s temi deli začel še pred podpisom pogodbe, pa je Lovšin povedal, da je treba njih vprašati.

V zvezi z Bubničevim opozorilom je Lovšin spomnil, da so tedaj že imeli pogodbo z drugim pravnim strokovnjakom, ki je zagotovil, da gre za zakonit posel. Na vprašanje, ali se je sam pozanimal, zakaj je Bubnič odsvetoval sklenitev pogodbe, je odvrnil, da Bubnič tega ni utemeljil. Ni pa Lovšin odgovoril na vprašanje, ali je Bubniča k temu pozval.

Lovšin je sicer zatrdil, da nima denarja na nobenem računu v Liechtensteinu. Na vprašanje, zakaj je Intereruopa del kupnine nakazala v to državo, pa je odvrnil, da je takšna bila zahteva prodajalca. Naslednji narok je sklican za 28. avgust. Na koprskem okrožnem sodišču sta sicer zoper Lovšina v delu še dve kazensko preiskovalni zadevi.