To je bila tudi tema rednega sestanka predstavnikov koalicijskih strank pred začetkom seje vlade. Po njej naj bi se ponovno sestali predsednik SMC Cerar, SD Židan in DeSUS Karl Erjavec.

Vedno glasneje se govori o tem, da bi v postopku prestrukturiranja Agrokorja in prodaji njegovega premoženja morala država  odigrati aktivno vlogo pri iskanju strateškega partnerja za Mercator. Gre za skupino, ki samo v Sloveniji zaposluje več kot 9000 ljudi. Skupaj z dobavitelji ustvarja kar deset odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP).

Kakšna bodo stališča predsednika vlade na tem sestanku, ni mogoče preveriti, saj se je vlada zavila v molk.

"Ministri vsak s svoje pristojnosti pozorno spremljamo razvoj situacije," je po seji vlade dogajanje okoli Mercatorja komentirala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki sicer ne želi prejudicirati kakršnekoli možne smeri ukrepanja. "Vsekakor pa bomo na to temo zelo pozorni in bomo preučili najrazličnejše možne variante," je dodala.

Danes so se oglasil tudi sindikati. Predsednico sindikata delavcev trgovine Slovenije in članica nadzornega sveta Mercatorja Vesno Stojanović je odhod dosedanjega prvega moža Mercatorja Tonija Balažiča presenetil, saj pred sejo o tem ni imela nobenih informacij. Sekretar sindikata Ladislav Rožič pa je v izjavi za STA dodal, da bojazni pred odpuščanji v Mercatorju ni. Novi predsednik uprave Tomislav Čizmić jim je zagotovil, da bo spoštoval kolektivno pogodbo.

"Agrokor že zdavnaj insolventen"

Danes je hrvaški sabor obravnaval in sprejel zakon o sanaciji sistemsko pomembnih podjetij, bolj znan kot Lex Agrokor. Zakon je bil na glavni obravnavi dopolnjen. Vladajoča Hrvatska demokratska skupnost (HDZ) je skupaj s Hrvatsko narodno stranko (HNS) pripravila dopolnilo, po katerem bodo izboljšali položaj bank, ki so še naprej pripravljene kreditirati Agrokor.

Na ta način, da bodo imele te banke prednostno pravico poplačila pri prodaji Agrokorjevega premoženja. Po naših neuradnih podatkih namreč domači banki Privredna banka Zagreb in Zagrebačka banka ne nameravata več povečevati izpostavljenosti do Agrokorja, saj sta že dosegli limite, ki jih dopušča bančna zakonodaja.

Predstavniki sodstva so začeli tudi javno opozarjati na to, da bi moral Agrokor že zdavnaj sam razglasiti insolventnost, saj je izpolnjeval enega od dveh pogojev po hrvaški zakonodaji, to je prezadolženost.

Guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić je v pogovoru za današnjo izdajo Večernjega lista dejal, da bo kriza v Agrokorju brez dvoma vplivala na bruto domači proizvod (BDP), še posebej če se bo reševala nenadzorovano.

Vložena zahteva za stečaj Konzuma

Medtem je bila na sodišče vložena zahteva Agrokorjevih dobaviteljev za stečaj Konzuma. Vložilo jo je podjetje Ovum Ivana Valentića, sina nekdanjega hrvaškega premierja Nikice Valentića. To Konzumu dobavlja mlečne proizvode in jajca.

Zahtevo za stečaj je vložilo na zadnji dan marca, saj mu Konzum dolguje 1,3 milijona evrov. V utemeljitvi zahteve je podjetje navedlo prezadolženost podjetja.

V letu 2015 je Ovum ustvaril osem milijonov evrov prihodkov od prodaje, konec leta pa je imel skupno za 2,3 milijona evrov poslovnih terjatev do kupcev. Iz tega izhaja, da mu je večino dolgoval Konzum. Direktor Ovuma je Marko Brajević, ki vodi tudi podjetje Perfa-Bio, največjo farmo za proizvodnjo jajc na Hrvaškem.

Že teden dni blokirani računi

V Konzumu so se že odzvali na vloženo zahtevo za stečaj družbe. "Zahteva še ne pomeni, da bo stečajni postopek tudi uveden," so poudarili.

Konzum ima od konca marca blokirane račune, tako kot krovna družba Agrokor in od prej še vse njene ključne odvisne družbe iz prehrambne industrije.

Ravno včeraj se je zgodila zamenjava v vodstva Konzuma. Namesto dozdajšnjega predsednika uprave Slavka Ledića in člana uprave Domagoja Jelenca jo bo vodil Teo Vujčič, dozdajšnji direktor Agrokorjeve družbe Diamant iz Zrenjanina.

Preberite še:

Agrokor ob prvo premoženje, blokirani prvi dobavitelji 

"Mercator bo ostal dober plačnik državi, zaposlenim in dobaviteljem"

Alvarez: Banke bodo stale ob strani dobaviteljem

»Banke bodo še naprej podpirale poslovne operacije skupine Agrokor in podporo s strani zaposlenih in dobaviteljev v tem, zelo negotovem obdobju,« pa je javnosti sporočil Antonio Alvarez III, novoimenovani izvršni direktor Agrokorja za prestrukturiranje. 

Poudaril je, da bodo banke financirale operativne posle Agrokorja pod pogojem, če bodo imela ta posojila po novem zakonu, ki ga je danes sprejel hrvaški sabor, prednostni status pri poplačilu v primeru stečaja.

Alvarez III je izjavo poslal v javnost po srečanju s predstavniki večjih bank upnik Agrokorja: Erste, Bance Intese, Raiffeisena, Sberbanke, Unicredita in VTB.

Ultimat dobaviteljev: Agrokor ima 24 ur 

Dobavitelji tudi po današnjem sestanku vztrajajo pri tem, da ne nameravajo nositi posledic in utrpeti škode v sanacijskem procesu Agrokorja, a z bankami še niso dosegli dogovora. Kot je znano, dobavitelji zahtevajo takojšnje poplačilo 25 odstotkov svojih obveznosti pred podpisom kakršnega koli dogovora in poplačilo preostanka celotnega dolga v mesečnih obrokih po deset odstotkov vrednosti.

Ekipa pod vodstvom Antonia Alvareza III., ki bo reševala Agrokor. Foto: STA , Po besedah Alana Fontana, generalnega direktorja Dukata, ki je lastnik Ljubljanskih mlekarn, bodo v primeru, če dogovora z bankami ne bo, sprejeli druge rešitve, ki bodo pomagale dobaviteljem. Na vprašanje, ali je med njimi sanacija Agrokorja po določbah posebnega zakona, je Fontan odgovoril, da bodo podprli vse rešitve, ker da ne gre za Agrokor, ampak celo verigo in 100.000 ljudi. 

Trenutno je največ težav z dogovori okrog regresivnih zahtevkov bank pri faktoringu. Poročali smo že, da so banke, ki so jim dobavitelji že prodali svoje terjatve do Agrokorja, tem že začele pošiljati zahtevke za poplačilo, saj Agrokor teh obveznosti ne želi poravnati. 

Če dogovora v 24 urah ne bo, bodo dobavitelji prenehali Konzumu in drugim proizvodnim družbam iz koncerna Agrokor, je še napovedal Fontan.

Sprejeti zakon je sicer sabor v zadnjem trenutku dopolnil še z enim amandmajem, s katerim želi očitno zaščititi dobavitelje. Od dneva morebitnega imenovanja izredne uprave v Agrokor do konca njenega mandata tako ne bo dovoljeno le vlaganje izvršb in drugih postopkov za poplačilo terjatev proti koncernu in njegovim odvisnim družbam, ampak tudi proti dobaviteljem, ki bi še lahko bili tarča teh regresivnih zahtevkov.

Dobavitelji v dvojni Agrokorjevi pasti

Finančni zlom Agrokorja razgalja vedno več spornih praks pri poslovanju prezadolženega koncerna Ivice Todorića. 

V Agrokorju so tako ob omejitvah dodatnega zadolževanja, ki so jo dosegli pri bankah upnicah, finančne vire iskali tudi pri dobaviteljih. Ti so mu ob tem, ko jim je Agrokor postavljal od 120 do 150 dni dolge plačilne roke, koncernu na veliko posojali denar. Gre za obliko tako imenovanega "bančništva v senci" (shadow banking v angl.), s katerim je Agrokor prikrival obseg dejanske zadolženosti.

Šlo je za prakso, ki je bila značilna za financiranje posameznih menedžerskih odkupov v Sloveniji. Najbolj znan primer je Merkur, ki si je denar izposojal pri dobaviteljih in poslovnih partnerjih: Salonitu Anhovo, Skupini Hidria, GBD, Viator&Vektorju, Iskratelu in drugih. Prav zaradi obvodnega financiranja menedžerskega odkupa Merkurja je bila vložena obtožnica proti nekdanjim vodstvom Gorenjske banke in družb, ki so bile vmesni členi pri teh operacijah.

S tem je Agrokor dobavitelje spravil v dvojno past. Ne le, da ti niso dobili denarja za plačilo dobavljenega blaga. Nekaterim od teh naj bi dolgoval več (deset) milijonov, pri čemer so posojila, ki so jih odobrili dobavitelji, zelo verjetno zavarovana precej slabše kot posojila bank. 

Ena od teh družb je Kraš, ki je življenjsko odvisen od Agrokorja in uspešne rešitve njegove dolžniške krize. Skupina, ki je v lanskem letu ustvarila okoli 136 milijonov evrov prihodkov od prodaje, je imela konec lanskega leta za 40 milijonov evrov odprtih terjatev do kupcev. Veliko večino tega ji dolguje Agrokor.