Četrtek, 1. 6. 2017, 14.57
7 let, 2 meseca
Rusi imajo dovolj, Agrokorju ne bodo več dajali denarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,35
10
Sberbank, največja posamična upnica Agrokorja, ne bo sodelovala pri novem financiranju hrvaškega koncerna, je danes povedal drugi mož Sberbank Maksim Poletajev. Slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pa se je danes na sestanku srečal s predstavniki Sberbank, kjer naj bi razpravljali o Agrokorju.
Pogoji, pod katerimi bi Agrokorju zagotovili sveža likvidnostna sredstva, niso pošteni, je namestnik predsednika uprave ruske banke poudaril za Bloomberg.
Poletajev se je verjetno obregnil ob dogovor o najetju 250-milijonskega posojila, o katerem se Agrokor pogaja s konzorcijem zahodnoevropskih in hrvaških bank. Z njim želi potešiti vedno bolj nestrpne dobavitelje in utišati vse glasnejše informacije o stečaju Agrokorja v prihodnjih mesecih.
Kot smo poročali, nameravajo nov denar v Agrokor vložiti le pod enim pogojem – da bodo za vsakih novih sto milijonov evrov, ki jih bodo posodilI Agrokorju, status prednostne terjatve v primeru stečaja koncerna v enakem znesku dobila tudi posojila, dana Agrokorju pred 10. aprilom, ko je začel veljati lex Agrokor.
Počivalšek z Rusi tudi o Mercatorju?
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je danes na 21. mednarodnem ekonomskem forumu v Sankt Peterburgu sestal s predstavniki Sberbank, so za Siol.net potrdili na ministrstvu. "Temi pogovora sta bila sodelovanje na področju naložb in mogoča krepitev gospodarskih odnosov," so nam pojasnili na ministrstvu. Po naših informacijah pa je Počivalšek s predsednikom uprave Sberbank Hermanom Grefom govoril tudi o dogajanju v Agrokorju in mogočih posledicah za Mercator.
Kaj so bili sklepi sestanka, ni znano. Počivalšek bo sicer v Sankt Peterburgu do sobote. Šlo je za prvo uradno srečanje koga od predstavnikov slovenske vlade z upravo največjega Agrokorjevega upnika.
Minister Počivalšek je bil pobudnik zakona lex Mercator in po neuradnih informacijah so že dlje časa razmišljali o možnostih, ki bi jih imela država v primeru stečaja Agrokorja, in kako naj Slovenija zaščiti skoraj deset tisoč delovnih mest v Mercatorju.Preberite še:
Na vrata Agrokorja trkajo Todorićevi upniki iz davčne oaze na Karibih
Rusom ne, skladom z Zahoda da
Torej so v Agrokorju močno popustili in financerjem z Zahoda dali nekaj, česar pred tem niso hoteli dati ruski banki.
Sberbank ne bo več financirala Agrokorja.
"Ko smo se z Agrokorjem pogovarjali o stomilijonskem posojilu in prosili za takšne pogoje, so nas zavrnili, češ da to ni v skladu z lex Agrokor. A zdaj iste pogoje ponujajo vsem upnikom, tudi skladom, ki so terjatve do Agrokorja kupovali na trgu za od 30 do 35 odstotkov njihove vrednosti. Ne razumemo te logike," je dejal Poletajev.
Rdeča luč Sberbank je prišla kot presenečenje glede na to, da sta izredni pooblaščenec za vodenje Agrokorja Ante Ramljak in hrvaški premier Andrej Plenković še pred dnevi javnost prepričevala o odprtih in konstruktivnih pogovorih s Poletajevim.
Po doslej znanih podatkih ima Agrokor za več kot šest milijard evrov dolgov, od tega samo do Sberbank 1,1 milijarde evrov.
Kaj bo z dobavitelji?
Medtem se je včeraj iztekel rok za reševanje vprašanja menic, ki jih je Agrokor dajal dobaviteljem.
Gre za terjatve, ki so največja past za dobavitelje. Več njih je menice preprodalo bankam in drugim finančnim institucijam. Ker Agrokor obveznosti ni poplačeval, so lahko banke in preostali z uveljavitvijo regresnega pravnega zahtevka plačilo zahtevali od prvotnih lastnikov terjatev, torej dobaviteljev, ki denarja za to nimajo.
Večina bank in dobaviteljev je podpisala sporazum, na podlagi katerega bi se vsak dobavitelj neposredno dogovarjal z banko oziroma faktorinško družbo o pogojih in času poplačila obveznosti, o najemu novega posojila ali o kakšni drugi mogoči rešitvi.
Proti tistim dobaviteljem, ki niso hoteli podpisati sporazuma, naj bi banke odslej vlagale izvršbe.
Nekateri od njih so bili vidno nezadovoljni s pogoji in kratkim rokom za dogovor. Zahtevali so podaljšanje moratorija na unovčevanje menic. Če bi banke kljub temu sprožile postopke unovčenja, pa so grozili s tožbami in prekinitvijo dobave blaga Agrokorju.
Največ Agrokorjevih menic so odkupovale Raiffeisen banka, Erste bank in Privredna banka Zagreb.
Burni teden za hrvaško vlado
Prihodnji teden bo nov preizkusni kamen tudi za vlado Andreja Plenkovića, ki jo je prav zaradi dogajanja v Agrokorju in zahteve po odstopu finančnega ministra Zdravka Marića v začetku maja zapustila stranka MOST.
Pred predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem so burni dnevi.
Za zdaj ni jasno, ali ima Plenkovićeva vlada še večino v Saboru. To se bo videlo sredi prihodnjega tedna, ko bi moral Plenković saboru predlagati nove ministre. Za zdaj mu gre pri sestavljanju nove vladne koalicije slabo, saj večina analitikov prepričana, da nima večine, o kateri govori.
Opozicija že zahteva predčasne parlamentarne volitve, a Plenković to možnost za zdaj zavrača. Prav lex Agrokor in državni prevzem nadzora v Agrokorju sta bila projekt vladajoče HDZ. Njen izbor je tudi izredni pooblaščenec za vodenje Agrokorja Ante Ramljak.
Predčasne volitve zagotovo niso dobra popotnica za sanacijo Agrokorja, saj mora vlada po zakonu v tem obdobju sprejemati pomembne odločitve, med drugim o prodaji njegovega premoženja. Brez tega in nove finančne injekcije Agrokorja ne bo mogoče rešiti pred stečajem.
Prihodnji teden bodo znani tudi izsledki forenzične revizije družbe PWC, ki naj bi pokazali, kolikšna je resnična zadolženost skupine Agrokor.
10