Semolič napovedal oster boj za izvzem dodatkov iz minimalne plače

Kot je dejal predsednik zveze Dušan Semolič, je ta trenutek za to zelo primeren, saj bo zvišanje minimalne plače letos zaradi nizke inflacije le malenkostno. Ob tem je nakazal, da so se za to pripravljeni boriti tudi na ulici.

Ključni problem slovenske minimalne plače, ki jo je konec lanskega leta v znesku 789,15 evra bruto oz. 603 evre neto prejemalo med 45.000 in 50.000 delavcev, je njena definicija, je ponovila izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje.

V minimalno plačo se namreč vštevajo vsi dodatki, razen nadur: dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (denimo nočno, nedeljsko, praznično delo) ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, dodatek za delovno dobo ter dodatek za delovno uspešnost.

"Problem, ki izhaja iz te definicije, je, da vsi prejemniki minimalne plače prejmejo enak znesek, ne glede na to, ali opravljajo delo v treh ali štirih izmenah, ali opravljajo nočno delo, nedeljsko delo, ali imajo več let delovne dobe," je razmere opisala Pojetova. To kot posebej krivično občutijo v več dejavnostih.