Študenti, že veste, kje boste delali?

Na katerih področjih je trenutno največ možnosti za študentsko delo?

V času poletnih počitnic so študentski servisi zaznali precej manj povpraševanja po študentskem delu kot v enakem obdobju lani, a število oglasov za študentsko delo k sreči znova narašča. Po številu priložnosti prednjači področje strežbe, vedno več pa je tudi povpraševanja po študentih za strokovna dela, programiranje, varstvo otrok in čiščenje.

Na e-Študentskem servisu, ki ponuja največ oglasov za študentsko delo pri nas, pravijo, da so delodajalci, ki "zaposlujejo" tudi študente, kljub negotovemu obdobju večinoma redni plačniki, kar jih pozitivno preseneča. Veseli jih tudi dejstvo, da študentov na splošno ne plačujejo po najnižji urni postavki. Obenem tudi sami opažajo, da je za študentsko delo odprtih vedno več panog oz. podjetij, kar pomeni raznolik nabor priložnosti za ogromno različnih profilov – od tistih študentov, ki iščejo zgolj stranski zaslužek, pa do tistih, ki si želijo aktivno začeti nabirati prve prave izkušnje na svojem poklicnem področju.

Pridobivanje delovnih izkušenj se za večino mladih začne že v študentskih letih.

Sem študent, ki išče delo, a nimam izkušenj. Kako jih pridobiti?

Veliko študentov, ki si želijo še pred diplomo resneje zgrabiti za delo in začeti graditi kariero, se pri lovu na priložnosti sreča z oviro, ki se imenuje pomanjkanje delovnih izkušenj. Nekateri so do zdaj opravljali le dela, ki niso povezana z njihovim bodočim poklicem, drugi morda še nimajo nikakršnih izkušenj z delom prek študentskega servisa. V času, ko je iskalcev prve zaposlitve veliko, delodajalci pa se želijo prepričati, da bodo v svoje vrste sprejeli pravega kandidata, odsotnost oprijemljivih izkušenj lahko hitro vodi v neuspeh pri prijavah na prosto delovno mesto, s tem pa študenta demotivira in mu onemogoči, da bi pokazal ter razvil svoj pravi potencial.

Toda obstajajo tudi drugi načini, da kot študent delodajalca opozorite na svoja znanja in veščine, vse pa se začne pri premišljeno sestavljenem življenjepisu. Če ste do zdaj prek študentskega servisa delali bolj malo ali se potegujete za delo na področju, na katerem še nimate izkušenj, zelo dobro razmislite, kako lahko še drugače dokažete, da si zaslužite priložnost.

Izpostavite lahko, na primer, svoje hobije, iz katerih so razvidne vaše lastnosti in spretnosti. Naj podamo le nekaj primerov:

• V prostem času programirate? Odlično! Čim podrobneje opišite, s čim se ukvarjate, kakšne veščine ste pridobili ter kako (online seminarji, samostojno učenje, iskanje podatkov po spletu, tečaji …).
• Če ste aktivni med taborniki ali skavti, to nedvomno izpostavite in se pri opisu osredotočite predvsem na aktivnosti, ki vas predstavljajo kot primerno osebo za želeno delovno mesto. Če delate z otroki, se zagotovo lahko odlično obnesete tudi kot varuh ali varuška. In če ste v svojem društvu odgovorni za organizacijo, so vaša znanja zagotovo veliko vredna za nekoga, ki potrebuje administrativno pomoč.
• Pomagate si lahko tudi z izpostavitvijo svoje športne poti in rezultatov. Uspehi na tem področju namreč terjajo predanost in disciplino, ki sta ključni tudi na delovnem mestu, zato lahko prepričata marsikaterega delodajalca.
• Prav vam lahko pridejo tudi izkušnje na področjih, kot so prostovoljno delo, pomoč starejšim, udejstvovanje v različnih društvih, umetniške aktivnosti (pevski zbor ...), igranje glasbila oz. v skupini itd.

Če nimate še nobenega priporočila delodajalca, življenjepis lahko popestrite tudi s priporočilom profesorja s fakultete ali druge relevantne osebe. Če ste se pri določenem predmetu med študijem izkazali, poprosite nosilca tega predmeta, da za vas napiše priporočilo, ki izkazuje vaše znanje, iznajdljivost, željo po učenju, delavnost …

Študentsko delo kot vstopna točka v podjetje

Ste kdaj razmišljali, da bi že v času študija sodelovali s podjetjem, v katerem bi kasneje z veseljem delali? Predvsem študenti višjih letnikov dodiplomskega ali podiplomskega študija, ki počasi končujete izobraževanje, se lahko s svojimi "sanjskimi" delodajalci povežete tudi s pomočjo zaključne naloge.

Delodajalcu lahko namreč predlagajte, da z njim sodelujete pri pisanju svojega diplomskega ali magistrskega dela, ter ga vpletete v raziskovalni proces. Na ta način bo podjetje deležno novih ugotovitev in informacij, za vas pa bo to morda prva stopnička na poti do zaposlitve pri njem. Tudi če vam redne zaposlitve ne bodo ponudili takoj, si vas bodo nedvomno zapomnili in morda stopili v stik z vami, ko se sprosti primerno delovno mesto.

Pri vsakem delu je mogoče razviti vrsto spretnosti, veščin in navad, ki nam bodo kasneje v karieri prišle še kako prav.

S katerimi znanji in veščinami je najlažje omrežiti delodajalca?

V boju za študentske "zaposlitvene" priložnosti velja izkoristiti vsak adut, ki vas lahko kljub mladosti in pomanjkanju izkušenj predstavi kot pravega kandidata. Kaj torej delodajalci iščejo pri študentih? Seveda predvsem proaktivnost, željo po učenju, rasti. Prav zato velja v življenjepisu in na razgovoru vedno poudariti, da ste se pripravljeni nenehno učiti ter izpopolnjevati svoja znanja in veščine. Če te lahko podkrepite s primeri (športni uspehi, hobiji, dejavnosti v društvih itd.), je to seveda samo še večji plus.

Prav tako velja že na uvodnem razgovoru za službo pokazati radovednost in delodajalca tudi kaj vprašati, morda dati kako kreativno idejo. Zaposlovalci pri študentih namreč cenijo tudi kreativnost in podjetniško razmišljanje, zato vas lahko že pristop in kako preprosto vprašanje ločita od drugih.

In kaj še potrebujete za uspeh? Vsekakor v trenutni globalni situaciji, ko so razmere zaradi pandemije koronavirusa nepredvidljive, ogromno vlogo igrajo fleksibilnost, pripravljenost na nagle spremembe, kreativnost, iznajdljivost. Prav tako cenjeni so timsko delo, sposobnost jasnega komuniciranja, kritično razmišljanje in pripravljenost pomagati.

Ne bodite pasivni!

Posebej na začetku karierne poti je pomembno, da službe, pa čeprav zgolj študentske, ne iščete le pasivno. Kaj to pomeni? Da zgolj spremljate oglase za prosta delovna mesta na zaposlitvenih portalih in straneh študentskih servisov, pošiljate življenjepise in čakate, ali se bo kateri od delodajalcev odzval. Če so drugi kandidati bolj izkušeni, boste s takšnim pristopom najverjetneje ostali praznih rok.

Kaj torej lahko storite? Iskanja študentskega dela se lotite aktivno, torej s pomočjo mreženja in neposrednega pristopanja do želenih delodajalcev. Toda pozor! To ne pomeni nujno, da boste zaposlitev dobili s pomočjo kolegov s fakultete, prijateljev ali znancev, temveč se boste dokopali do informacij na tako imenovanem skritem trgu dela. Gre za podatke o zaposlitvenih priložnostih, ki niso objavljeni na spletu ali kje drugje, temveč zanje vedo zgolj določeni posamezniki.

Tako na primer lahko pred drugimi izveste, da v določenem podjetju iščejo študenta za nadomeščanje porodniške odsotnosti, da bodo zaradi večjega obsega dela ali pa kmalu potrebovali občasno pomoč itd. Tako lahko z delodajalcem že prej stopite v stik, se mu ustrezno predstavite in morda prav vi dobite to delo. Z mreženjem prav tako širite seznam ljudi, ki vedo, da iščete študentsko delo, ter vas lahko opozorijo na priložnosti. In zakaj je to tako pomembno? Ker naj bi bilo kar tri četrtine javno objavljenih prostih delovnih mest zasedenih, in to prav zaradi dogajanja na skritem trgu dela.

Neposredni stik z delodajalcem

Eden od načinov aktivnega iskanja študentskega dela je tudi neposredni stik z delodajalcem. Ta sicer zahteva nekoliko več odločnosti, poguma in samozavesti, a se lahko zelo obrestuje. Če ste pripravljeni na ta izziv, si izberite nekaj podjetij, pri katerih bi se radi zaposlili. Dobro se pozanimajte o njih in razmislite, s katero osebo iz podjetja bi bilo koristno oz. mogoče navezati stik. Povabite to osebo na srečanje in se na pogovor ustrezno pripravite – določite vprašanja, kaj bi radi povedali o sebi itd. Namen takšnega srečanja je, da se predstavniku delodajalca predstavite, v njem vzbudite zanimanje in že naredite dober prvi vtis. Tako vas bo ob morebitni priložnosti z veseljem povabil v svojo ekipo.

Razgovor za delo je ključen, da delodajalcu dokažete svojo vrednost.

Izkoristite prednosti, ki jih ponuja splet

Eden od odličnih načinov mreženja in spoznavanja z delodajalci je tudi obisk on-line zaposlitvenega sejma. Zaposlitveni portal Optius.com je tudi edini in prvi, ki ga je že pred dvema letoma uspešno izpeljal na slovenskih tleh. Tudi če s tega ne boste odšli z novo službo, boste lahko na ta način bolje spoznali delodajalce in preverili svoje možnosti, prav tako pa boste nadgrajevali svoje komunikacijske veščine.

Splet pa ponuja še eno odlično priložnost – profil LinkedIn. Ustvarite ga že v času študija in se poskusite prek njega povezati s čim več ljudmi s svojega področja. Številne delodajalce lahko nagovorite tudi na ta način. Več o tem, kako urediti profil na LinkedInu, si lahko preberete tudi v našem članku Kako urediti svoj LinkedIn profil.

Izstopajte z odličnim življenjepisom

Že prej smo omenili, kaj vse je modro vključiti v življenjepis, če vam primanjkuje izkušenj, a temu dokumentu tudi na splošno velja nameniti več pozornosti. Opažamo namreč, da predvsem študenti pogosto ne znajo pripraviti dobrega življenjepisa, ki bi izstopal in naredil odličen prvi vtis na delodajalca. Delno je razlog v neizkušenosti, a velik del krivde gre pripisati tudi prepričanju številnih študentov, da kakovostno posodobljen življenjepis ni tako pomemben.

Bistveno je namreč, da je življenjepis slovnično in tehnično brezhiben, torej da v njem ni slovničnih in drugih napak ter da je zgledno urejen. S tem boste pokazali, da ste vestni, natančni in skrbni. Še posebej pa je pomembno, da delodajalca nagovorite z življenjepisom, prilagojenim posebej zanj in za določeno delovno mesto. Pozabite na enotne obrazce (razen v primerih, ko je to posebej zahtevano), ki jih preprosto pripnete elektronski pošti in pritisnite "pošlji".

Če na primer študirate grafične komunikacije in se pripravljate na mesto oblikovalca, lahko že z zanimivo oblikovanim življenjepisom pokažete svoje napredne veščine in poskrbite, da bo od vseh prijav najbolj izstopala prav vaša. In če na drugi strani želite delati na mestih, na katerih je ključna natančnost, pred oddajo življenjepisa vsekakor še enkrat preverite, ali vse vejice stojijo na svojem mestu in ali vam tipkarski škrat ni zamešal kake črke.

V pripravo kakovostnega življenjepisa je treba vložiti dovolj truda in časa.

Kaj pa tisti, ki končujejo študij?

Zaključek študentskega obdobja je za marsikoga zelo stresna preizkušnja, saj prehod s študentskega dela v zaposlitev za marsikoga ni tako preprost. Tisti, ki se jim ne uspe zaposliti pri delodajalcu iz študentskega obdobja oz. tega ne želijo (na primer zato, ker so delali na področju, ki jih po koncu študija ne zanima), namreč vstopajo na trg dela, ki je do neizkušenih iskalcev lahko še posebej neizprosen.

Seveda nasveti za iskalce študentskega dela večinoma veljajo tudi za iskalce prve redne zaposlitve. Pomembna sta predvsem strateška predstavitev s pomočjo dobro zasnovanega življenjepisa in seveda proaktivno iskanje, predvsem v smislu mreženja.

Je pa bistveno vedeti tudi, da Zavod za zaposlovanje ponuja številne programe in spodbude, s katerimi podpira mlade na poti do prve službe. Preden se podate na lov za priložnostmi, si poglejte, katere spodbude trenutno ponuja Zavod in ali lahko katera od njih pomaga tudi vam. Morda lahko spodbude v obliki subvencioniranih zaposlitev predstavite tudi svojemu "sanjskemu" delodajalcu in ga tako prepričate, da vam da priložnost.

Predvsem pa je pomembno, da pri iskanju ne obupate, temveč ostanete aktivni tudi, če rezultatov ne dosežete takoj. Obenem ne bodite razočarani, če vaša prva ponudba ne bo s področja, ki vas najbolj veseli. Včasih je modro upoštevati stari rek, da je bolje vrabec v roki kot golob na strehi, in tako nabrati pomembne prve izkušnje, ki vam bodo pomagale do zaposlitve, kakršno si v prihodnosti želite.

Naročnik oglasne vsebine je Optius.com.