Toplarna Ljubljana lani z dobičkom; Lozej odslej direktor

S poslovanjem družbe se je v sredo seznanil z nadzorni svet TE-TOL, ki je Sama Lozeja imenoval za direktorja družbe. Lozej je doslej TE-TOL vodil kot vršilec dolžnosti. Kot so sporočili iz TE-TOL, so nadzorniki Lozeja na čelo družbe imenovali za petletno mandatno obdobje. V nadzornem svetu Dakićeva, Heglerjeva in Kocijan Skladno s spremembami akta o ustanovitvi družbe, ki je sledil januarskim spremembam v lastniški strukturi in po katerem sta za upravljanje družbe določena direktor in tričlanski nadzorni svet, pa je Energetika Ljubljana, zdaj edina lastnica TE-TOL, v nadzorni svet TE-TOL imenovala Jadranko Dakić in Jožko Hegler kot predstavnici kapitala ter Boštjana Kocijana kot predstavnika delavcev. Načrtovali izgubo, pridelali dobiček Poslovni načrt TE-TOL je za leto 2012 napovedoval 5,7 milijona evrov izgube, a je družba uspela z vsemi ukrepi in nenačrtovanimi prihodki leto zaključiti z okoli 298.800 evrov čistega dobička. "Načrtovano izgubo je TE-TOL uspel postopno zmanjševati z ukrepi zniževanja in nadzorovanja obvladljivih stroškov ter racionalizacijo poslovanja. K izboljšanju rezultata so poleg ugodnega nakupa dodatne količine energenta na trgu prispevali tudi drugi prihodki, predvsem iz naslova prodaje dodatnih količin električne energije na prostem trgu in večjega priliva iz naslova 'zelene električne energije', ki jo TE-TOL proizvede iz lesne biomase," je poudaril Lozej. Ključni razlogi za predvideno izgubo so bili predvsem velik razkorak med visoko lastno (proizvodno) ceno elektrike in nizko prodajno (tržno) ceno elektrike ter nepredvidljivo gibanje na trgu z energenti. Na končni rezultat vpliva tudi potrebna količina emisijskih pravic za izpuste CO2; slednji dejavnik bo po pojasnilih družbe zaradi več kot 50-odstotnega zmanjšanja brezplačno podeljenih pravic bistveno bolj kot doslej vplival na poslovanje v letošnjem letu. Dobiček ne zagotavlja potrebne akumulacije sredstev za tehnološki razvoj Lozej je sicer ob tem izpostavil, da dosežen dobiček "ne zagotavlja potrebne akumulacije sredstev za nujen tehnološki razvoj TE-TOL". Poslovanje TE-TOL razvoja energetske prihodnosti Mestne občine Ljubljana ne omogoča. Ukrepe za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega poslovanja namerava TE-TOL izvajati tudi z okrepitvijo sinergijskih področij z Energetiko Ljubljana. Med ključnimi napori je dvig fiksnega dela cene toplote Med trenutno ključnimi napori obeh družb je dvig fiksnega dela cene toplote, ki je že več let zamrznjen in na račun katerega bi lahko vzpostavili dolgoročno vzdržno poslovanje TE-TOL, ki bo omogočilo ustvarjanje denarnih sredstev za nujno potreben razvoj, v katerem ima osrednji pomen postopna zamenjava premoga z zemeljskim plinom (prigradnja plinsko-parne elektrarne). Ostala mesta od prestolnice dražja tudi za več kot 30 evrov Daljinski sistem ogrevanja v Ljubljani je zaradi sočasne proizvodnje električne in toplotne energije glede na ostale primerljive večje daljinske sisteme v Sloveniji najugodnejši. Lani je povprečna cena megavatne ure za gospodinjstvo znašala okoli 62 evrov, ostala mesta s primerljivimi sistemi so bila od prestolnice dražja tudi za več kot 30 evrov na megavatno uro, so poudarili v TE-TOL. Nadzorni svet TE-TOL, ki ga vodi Dakićeva, je imel na dnevnem redu sredine seje obravnavo novelirane razvojne strategije družbe, a so nadzorniki sklenili, da bodo o tem razpravljali na seji v sredini maja.