Petek, 27. 10. 2023, 12.24
1 leto, 1 mesec
V vzajemnih skladih letos največ sredstev do zdaj
V vzajemnih skladih slovenskih družb za upravljanje je bilo konec septembra letos 4,4 milijarde evrov sredstev, pred tem jih je bilo julija 4,5 milijarde evrov, največ do zdaj. Zavedanje o pomenu trajnostnih naložb se povečuje, glede na anketo ima te vidike v ospredju okoli polovica vprašanih.
Družbe za upravljanje Generali Investments, NLB Skladi, Primorski skladi, Sava Infond in Triglav Skladi so konec septembra upravljale 78 vzajemnih skladov, čista vrednost sredstev je znašala 4,43 milijarde evrov. Od začetka leta je vrednost rasla do julija, ko je bil vrh pri 4,51 milijarde evrov, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira K. Veljić.
Največji delež sredstev je bil ob koncu devetmesečja v delniških skladih (68,8 odstotka), sledili so mešani skladi (22,2 odstotka) in obvezniški (2,2 odstotka). V vzajemnih skladih je varčevalo okoli 328 tisoč fizičnih in okoli 1.268 pravnih oseb.
Gre za majhen paradoks, je dejal predsednik upravnega odbora združenja in predsednik uprave družbe Triglav Skladi Benjamin Jošar, saj glede na podatke o tem, da Slovenci največ varčujejo z bančnimi depoziti, "nekako nismo naklonjeni tveganju, če pa varčujemo v skladih, se praviloma odločamo za delniške sklade, torej za bolj tvegane naložbe".
Družbe za upravljanje v stik s strankami večinoma, v 84 odstotkih, prihajajo prek zunanje mreže, pri tem v dobri polovici primerov prek bank. Tam se tudi proda več kot polovica enot vzajemnih skladov, je dejala Veljićeva. Družbe za upravljanje bodo morale med drugim v okviru prizadevanj, da bi k varčevanju z naložbami v sklade pritegnili več mladih, okrepiti lastno mrežo oz. digitalne platforme.
Prek varčevalnih načrtov varčuje 64 tisoč oseb
Prek varčevalnih načrtov, v okviru katerih vlagatelj varčuje z mesečnimi nakazili prek trajnikov, je junija letos varčevalo okoli 64 tisoč oseb, skupno je bilo v varčevalne načrte vseh vzajemnih skladov vplačanih 50,2 milijona evrov. Vrednost varčevalnega načrta na varčevalca je bila okoli 88 evrov.
Vedno večji pomen imajo trajnostne naložbe, k temu upravljavce med drugim vodi evropska uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo v sektorju finančnih storitev (SFDR), po kateri morajo poročati o tem, v kakšne naložbe z vidika trajnostnosti vlagajo.
Po podatkih združenja so imele slovenske družbe za upravljanje septembra v naložbah po 8. členu uredbe (naložbe, ki promovirajo okoljske ali družbene dejavnike) namenjenih 582 milijonov evrov oz. okoli 13 odstotkov vseh sredstev. V EU je delež sredstev v naložbah po 8. in 9. členu uredbe (ta določa naložbe, katerih cilj je trajnostna investicija) konec leta 2022 znašal 50 odstotkov.
Jošar je dejal, da so v Triglav Skladih naravnani k odgovornemu investiranju in da bo sčasoma celotna njihova produktna paleta skladna s to uredbo.
Po raziskavi, ki jo je med okoli 800 anketiranci v starosti od 18 do 70 let za združenje opravila agencija Ipsos, 52 odstotkov vprašanih pravi, da pri izbiri naložb razmišljajo tudi o trajnosti oz. o vplivu na okolje in družbo, ki ga imajo podjetja, katerih naložbe neposredno ali posredno kupujejo. Med tistimi, ki o tem ne razmišljajo, jih je dobra tretjina odgovorila, da imajo o tem malo informacij, 12 odstotkom vprašanih pa je pomemben samo donos.
V primeru, da bi imeli vprašani na voljo 10.000 evrov, bi se jih za trajnostno naložbo odločilo 82 odstotkov. Največ (41 odstotkov) bi jih za naložbo namenilo od tri do 25 odstotkov tega denarja, le šest odstotkov pa bi tovrstni naložbi namenilo od 76 do 100 odstotkov tega denarja.
Jošar glede donosa trajnostnih naložb pričakuje, da se bo sčasoma povečeval, češ da se bodo med drugim vedno dražje emisije toplogrednih plinov odražale v poslovanju podjetij, hkrati se bo povečevalo povpraševanje po tovrstnih produktih.