Vodja tržne inteligence pri Bitstampu: Kdaj bo bitcoin vreden sto tisoč evrov? #intervju

Mnogi leto 2022 označujejo za leto črnih labodov v svetu kriptovalut in tehnologije veriženja blokov. Od kolapsa Terre, Three Arrows Capital in FTX. Pa je šlo res za nepričakovane dogodke v tako nereguliranem svetu, kot je kriptosvet?

Posebnost kriptosveta je, da ob tehnologiji, ki se še razvija, hkrati 24 ur na dan in sedem dni v tednu obstaja delujoč likviden trg. Posledično se kratkoročno pojavijo prevelika pričakovanja glede rasti kot v letu 2021 in korekcij, kot smo jim priča v letu 2022. V pretirani evforiji preteklega leta so številni akterji, primarno iz držav, ki nimajo vzpostavljenih učinkovitih nadzornih mehanizmov, hoteli preveč in nerazumno tvegali svoja sredstva, sredstva investitorjev, nekateri pa tudi sredstva strank, ki so jim zaupale, ter povzročili velike izgube. To obnašanje in v nekaterih primerih kriminalna dejanja je obrat v letu 2022 uspešno razgalil.

Če si izposodim modrost Warrena Buffetta: šele ko se plima umakne, vidimo, kdo je bil v vodi nag. Letošnje leto je pokazalo, da je bilo v kriptosvetu veliko igralcev, ki niso imeli kopalk.

Koliko takih igralcev pa je še ostalo?

Menim, da med pomembnejšimi malo. Leto 2022 je bilo leto prečiščenja kriptosveta. In to prečiščenje je bilo nujno potrebno. Nezaželena oziroma tragična posledica pa je, da je veliko nedolžnih in nepoučenih vlagateljev izgubilo ogromno denarja.

Trenutno se razpleta še zgodba skupine DCG in njene hčerinske družbe Genesis. Ta je bila eden izmed večjih posojilodajalcev kriptosredstev. Drugih pretresov pa ni na vidiku.

Novice Osmi najbogatejši Slovenec opozarja na časovno atomsko bombo

"V letu 2021 so zmagovali igralci, ki so ravnali po načelu 'move fast and break things'. Ob njihovih trenutnih težavah in bankrotih so prednosti akterjev, kot je Bitstamp, ki varnost sredstev strank in skladnost poslovanja postavlja na prvo mesto, naenkrat postale bistveno bolj očitne," meni Ambrož Homar. Foto: Ana Kovač

Omenili ste, da je večina propadlih projektov prišla iz neurejenih okolij. Vendar če pogledamo samo FTX, gre v osnovi za ameriško podjetje, ki so ga podpirali ameriški politiki, filmski in drugi zvezdniki. Zdaj pa se z njim ukvarjajo ameriški regulatorji in organi pregona.

FTX je imel ameriško podružnico, za katero se je zdaj izkazalo, da ni bila tako neodvisna in čista, kot so na začetku trdili. Vsekakor so bile spodbude za igralce v tem sistemu napačno postavljene. Zaradi nejasne zakonodaje je bilo veliko kriptopodjetij ustanovljenih zunaj pomembnih reguliranih trgov.

V letu 2021 so zmagovali igralci, ki so ravnali po načelu "move fast and break things". Ob njihovih trenutnih težavah in bankrotih so prednosti akterjev, kot je Bitstamp, ki varnost sredstev strank in skladnost poslovanja postavlja na prvo mesto, naenkrat postale bistveno bolj očitne.

FTX je morda le vrh ledene gore, ampak gre za fascinantno zgodbo. Na eni strani so očitno vodilni v podjetju kršili čisto vsa pravila in niso opravljali niti minimalne higiene vodenja podjetja, na drugi strani pa so imeli podporo vrha demokratske stranke in posledično regulatorjev, najpomembnejših medijev v državi. Kot razkrivajo dokumenti, ki curljajo v javnost, gre za zgodbo, v primerjavi s katero je stečaj Enrona mačji kašelj. V tej zgodbi mora biti še kaj drugega kot samo načelo "move fast and break things".

Stečajni upravitelj FTX je vodil tudi stečaj Enrona. Sam je dejal, da česa takšnega kot pri FTX še ni videl. Marsikdo se sprašuje, kaj so razmišljali partnerji, investitorji idr., ko so sodelovali oziroma vlagali denar v podjetje. Končni odgovor bo dala le preiskava organov pregona. Vse kaže, da tukaj ni šlo za napake, temveč za zavestno odtujitev premoženja strank.

Omenili ste, da ima kriptosvet, tako kot vsi preostali gospodarski sektorji, svoja nihanja. Trenutno smo v t. i. kriptozimi, ki ni prva, odkar je bitcoin ugledal luč sveta. Do zdaj je nekako veljajo, da je bitcoin v ciklu izgubil okoli 80 odstotkov vrednosti od vrha. Danes je vrednost bitcoina malo nad 16 tisoč ameriških dolarjev oziroma že skoraj 80 odstotkov nižje od rekordne vrednosti. Vprašanje za milijon ali pa kar milijardo dolarjev je, ali bo vrednost bitcoina še padla. Mnogi izpostavljajo ceno 16 tisoč ameriških dolarjev kot psihološko mejo. Kaj nas čaka v prihodnjih mesecih?

Težko je dati uporaben odgovor na to vprašanje. Bitcoin je dolga leta kljuboval dogajanju v zunanjem svetu in njegova vrednost se je gibala glede na dejavnike, ki niso bili povezani z dogajanjem v realnem gospodarstvu. To se je spremenilo. Danes na njegovo vrednost vplivajo tudi geopolitični dogodki in makroekonomski položaj v svetu.

Če bi bil bitcoin odvisen sam od sebe, kot je bil v preteklosti, velikega padca vrednosti ne bi bilo pričakovati. Tako pa …

Glede na napovedi, da Evropo in ZDA čaka recesija, lahko torej sklepamo, da bo ta vplivala na vrednost bitcoina?

Zelo verjetno. Spomnimo se le na čas covida: ko so zahodne države delile denarna nadomestila prebivalstvu, se je del tega denarja prelil v kriptovalute. Zdaj se bo najverjetneje dogajalo ravno obratno, centralne banke jemljejo denar iz obtoka in višajo obrestne mere, kar se pozna oziroma se bo poznalo tudi v kriptosvetu.

Je bitcoin torej upravičil napovedi, da je digitalno zlato?

Če bitcoin in zlato primerjamo po parametrih, zaradi katerih žlahtna kovina velja za dober hranilec vrednosti, je kriptovaluta teoretično boljša z vseh vidikov razen daljše zgodovine. Je pa bitcoin bistveno bolj volatilen in kot hranilec vrednosti se v tem ciklu ni izkazal.

Novice Propadli bogataš obtožen osmih kaznivih dejanj

"Veliko idej v decentraliziranih financah se še vedno razvija in jih dozdajšnje dogajanje ni ustavilo. Vključevanje v resnični svet je sicer še vedno šibka točka, vendar so že primeri, ki uspešno poslujejo. Tako na primer projekt Goldfinch omogoča ljudem z vsega sveta, da prek njihovega protokola, razvitega na Ethereumu, posojajo sredstva rastočim podjetjem v državah v razvoju," razloži Ambrož Homar. Foto: Ana Kovač

Kaj pa druge kriptovalute, kot je recimo ether?

Ether je letos končno doživel dolgo napovedan prehod na mehanizem za doseganje konsenza "proof of stake". Presenetilo me je, kako malo ljudi je spremljalo to dogajanje. Govorimo o temeljni tehnološki spremembi kriptovalute, ki je takrat imela tržno kapitalizacijo dvesto milijard evrov.

Na dan nadgradnje je razvojna ekipa organizirala dogodek, na katerem so proces predstavili in komentirali v živem prenosu prek spleta. Spremljalo ga je le nekaj deset tisoč ljudi, kar kaže, da je kriptosvet še vedno daleč od pozornosti širše javnosti.

V zadnjih mesecih se kaže, da so edini pravi zmagovalci zadnjih dveh let v kriptosvetu t. i. stabilni kriptožetoni.

Morda ne edini, so pa eden redkih produktov kriptosveta, ki so dosegli zrelost in našli tako svoje stranke kot trg. Ne glede na to, da so obrestne mere pri bankah prvič po desetletju za fizične osebe postale pozitivne, je v stabilnih kovancih še vedno veliko denarja in povpraševanje po njih ni upadlo. So zelo primerni kot hranilci vrednosti, veliko pa jih tudi uporabljajo kot plačilno sredstvo na razvijajočih se trgih.

Do zdaj je nekako veljalo, da so v času kriptozime kriptovalute imeli v lasti samo "pravi verniki", t. i. "hodlerji", medtem ko je večina drugih vlagateljev svoj denar prelila na druga področja. Smo danes že tam? So ostali samo "hodlerji"?

Poznamo tudi termin "forced sellers", ki opisuje vlagatelje, ki so prisiljeni prodati določeno investicijo proti svoji siceršnji volji. Razlogi za to so lahko različni. Ali imajo previsoka posojila, ali jim zmanjkuje denarja za vsakodnevno porabo … Ta del investitorjev je bolj ali manj že zapustil kriptosvet, tako da smo že zelo blizu času, ko bodo ostali samo "hodlerji".

Kakšna pa je sploh likvidnost kriptotrga? Če bi danes nekdo hotel prodati za milijardo evrov bitcoina, bi to zrušilo trg?

Verjetno bi prodaja takšne količine bitcoina res povzročila šok na trgih. Nekaj podobnega bomo kmalu najverjetneje videli tudi v praksi, saj se po slabem desetletju končuje proces bankrota kriptomenjalnice Mt. Gox. Ogromne količine bitcoina, ki so bile do zdaj zaklenjene, bodo dobili nazaj lastniki in ga morda začeli množično prodajati.

V zadnjih dveh letih so bili glavne zvezde kriptosveta NFT-ji in rešitve iz sveta decentraliziranih financ, t. i. DeFi. Oboji so v zadnjih mesecih potonili. Če začneva s svetom DeFi, ali je, razen stabilnih kriptožetonov, res prinesel tako opevano revolucijo v finančni svet?

Veliko idej v decentraliziranih financah se še vedno razvija in jih dozdajšnje dogajanje ni ustavilo. Vključevanje v resnični svet je sicer še vedno šibka točka, vendar so že primeri, ki uspešno poslujejo. Tako na primer projekt Goldfinch omogoča ljudem z vsega sveta, da prek njihovega protokola, razvitega na Ethereumu, posojajo sredstva rastočim podjetjem v državah v razvoju. Etherisc, recimo, pa je razvil in preizkuša parametričen zavarovalniški produkt, kjer malim kmetom odškodnino za neugodno vreme izplača pametna pogodba.

"Tehnologija veriženja blokov je back-end inovacija in kot taka potrebuje veliko več časa, da bo postala uporabna za širok krog uporabnikov. To se v tem ciklu, ki se zdaj končuje, pač še ni zgodilo," meni Ambrož Humar. Foto: Ana Kovač

Kaj pa NFT-ji?

Nisem strokovnjak za to področje in ga dolgo nisem razumel. Kljub temu zdaj vidim dodano vrednost te tehnologije. Ljudje imamo potrebo po statusnih simbolih. Po drugi strani smo postali navajeni, da je vse na spletu zastonj in da se da vse brez težav kopirati. To je seveda razvrednotilo kreativno in intelektualno delo in NFT-ji so mehanizem, ki naslavlja težavo digitalne lastnine. So pa NFT-ji še v zelo zgodnji fazi razvoja in so potrebovali korekcijo pričakovanj, kot jo je kriptosvet doživel že po prejšnjem vrhu pred petimi leti.

Kdaj bo Elon Musk spet promoviral dogecoin?

Dejanja Elona Muska je težko napovedati. Poleg Elonovega promoviranja dogecoina so se pojavile govorice, da bo Twitter izdal lastno kriptovaluto. Nikoli ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost.

Kdaj bo konec kriptozime?

Tega seveda nihče ne ve. Menim pa, da bo recimo v petih letih narejen velik korak naprej z vidika infrastrukture in razvoja aplikacij. Posledično bo tudi vrednost kriptovalut verjetno višja, kot je danes. Če pa bi danes kupovali kriptovalute, da bi jih z velikim dobičkom prodali že prihodnje leto, bi bili verjetno razočarani.

Kdaj pa bo tehnologija blockchain vendarle postala mainstream?

Tehnologija veriženja blokov je back-end inovacija in kot taka potrebuje veliko več časa, da bo postala uporabna za širok krog uporabnikov. To se v tem ciklu, ki se zdaj končuje, pač še ni zgodilo. Poglejmo vzporednico z internetom: na začetku je splet predstavljal le pošiljanje bitov med dvema računalnikoma in takrat še nihče ni mogel predvideti Amazona, Twitterja, TikToka … Minilo bo še nekaj časa, preden bo blockchain prodrl v širšo družbo. To je drugače kot z zasloni na dotik, ki jih vsi takoj razumemo in uporabljamo. Bitstamp veliko pozornosti namenja izobraževanju o tehnologiji in tematikah iz kriptosveta. Naša raziskava Crypto Pulse je pokazala, da boljše poznavanje blockchaina prinaša tudi višjo stopnjo zaupanja v tehnologijo. To za vse tehnološke produkte, recimo družbena omrežja, ne drži.

Za konec, kdaj bo bitcoin vreden sto tisoč evrov?

Javno ničesar ne napovedujem, se mi zdi pa koristna vaja, ki jo konec vsakega leta narediva z ženo. Napiševa si napovedi za različna področja, od zasebnega življenja do makroekonomskih številk. Čez leto dni nato pogledava, kako točna sva bila. Menim, da je to dobra vaja proti pretirani samozavesti pri napovedovanju prihodnosti.