Četrtek, 21. 5. 2015, 13.49
9 mesecev, 2 tedna
Za boljši spanec preverite boniteto
Visoko posojilno tveganje v gospodarstvu
Po besedah Marka Juršiča, vodje oddelka za razvoj in kakovost na sektorju za bonitetne in druge tržne storitve, je gospodarska kriza, ki je povzročila krčenje trgov, omejila dostopnost bančnih posojil, znižala tržno vrednost premoženja in oslabila likvidnost gospodarstva, zgolj odkrila te že prej nastale strukturne težave.
Kljub agregatnim podatkom o oživitvi prodaje in izvoza ter pospešenemu razdolževanju podjetij v letu 2014 je posojilno tveganje, tj. tveganje neplačila, v gospodarstvu še vedno visoko. To se odraža tudi v povečanju števila začetih stečajnih postopkov, in sicer v letu 2014 za 38 odstotkov.
Kako uspešna podjetja obvladujejo tveganja?
Podjetja uporabljajo različne pristope za obvladovanje tveganj in so pri tem različno uspešna. Spremljanje bonitetnih informacij o dejanskih in potencialnih poslovnih partnerjih podjetjem omogoča, da se pravočasno odzovejo na prve znake težav, ki lahko nastanejo pri njihovih kupcih in dobaviteljih.
Podjetja, ki so uspešno poslovala tudi v času finančne krize, se zavedajo pomena kakovostnega upravljanja terjatev in obratnega kapitala. Pri tem si pomagajo z bonitetnimi informacijami, s katerimi je mogoče preprosto in ažurno spremljati informacije o posojilnem tveganju poslovnih partnerjev.
Bonitetne informacije, zbrane na enem mestu
AJPES (Agencija za javnopravne evidence in storitve) v okviru tržne dejavnosti že vrsto let razvija in ponuja bonitetne informacije o slovenskih poslovnih subjektih (podjetjih, zadrugah in samostojnih podjetnikih).
Bonitetna informacija S.BON AJPES predstavlja najkakovostnejšo povzemajočo informacijo o posojilnem tveganju poslovnega subjekta, saj je pripisana bonitetna ocena odvisna od tekočih rezultatov poslovanja in s tem povezanih dejavnikov tveganj za nastanek neplačila, tekoče plačilne discipline in mnenja revizorja. Tej oceni mogočega neplačila zaupajo javni naročniki pri presoji ekonomsko-finančnega položaja ponudnikov v javnih naročilih in vsi poslovni subjekti, ki se zavedajo pomena kakovostnih, neodvisnih in nepristranskih bonitetnih ocen pri preverjanju plačilne sposobnosti slovenskih podjetij. Bonitetna ocena S.BON AJPES predstavlja oceno posojilnega tveganja podjetja, ki temelji na ocenjeni verjetnosti, da se zgodi neplačilo. Neplačilo je definirano kot nastop enega izmed insolventnih dogodkov, česar posledica je, da podjetje ni sposobno poplačati svojih obveznosti. Na osnovi računovodskih izkazov in iz njih izhajajočih dejavnikov tveganja se oceni verjetnost insolventnega dogodka (stečaja, likvidacije, prisilne poravnave in osebnega stečaja v primeru samostojnega podjetnika) v določenem prihodnjem obdobju, praviloma v enem letu po zadnjih razpoložljivih finančnih podatkih. Pri določitvi trenutne bonitetne ocene se upoštevajo tudi razpoložljive tekoče (ažurne) informacije o poslovanju poslovnega subjekta in podrejenih družb, njihovi plačilni sposobnosti (blokade transakcijskih računov, objave slovenskih sodišč o insolventnih postopkih) in informacije iz revidiranih letnih poročil (vključno z mnenjem revizorja).
Na voljo že nove bonitetne ocene za leto 2015
Od sredine maja 2015 so na voljo nove bonitetne ocene S.BON AJPES za leto 2015. Z bonitetnim modelom so ocenjena vsa slovenska podjetja, zadruge in samostojni podjetniki, ki so oddali letno poročilo za leto 2014.
Bonitetna ocena S.BON AJPES za leto 2015 je bila pripisana več kot 120 tisoč poslovnim subjektom, med katerimi je 43 odstotkov podjetij in zadrug ter 57 odstotkov samostojnih podjetnikov. Tako je omogočena primerljivost posojilnega tveganja za glavnino poslovnih subjektov v Sloveniji.
AJPES je zagotovil tudi vzporeditev bonitetne lestvice S.BON z lestvicami tujih vodilnih bonitetnih agencij, kot so Moody's Investors Service, Fitch Ratings in Standard&Poor's, s čimer je omogočena primerjava posojilnega tveganja tudi s tujimi podjetji.
Preprosta uporaba, tudi prek spletne aplikacije
Uporaba bonitetnih informacij S.BON je preprosta, saj so te na voljo tudi v elektronski obliki prek spletne aplikacije eS.BON. Poslovnega partnerja – kupca – je priporočljivo preveriti pred vsakim prodajnim poslom, kjer se dobavi blago na odloženo plačilo, kot tudi pri nabavnih poslih; prodajalca pa, ko je pomembno predvideti morebitne težave dobavitelja pri prihodnjih dobavah.
Še posebej pomembno pa je, da se redno preverja tudi dolgoletnega poslovnega partnerja, saj se pri dolgoročnejšem sodelovanju pogosto odobri visoke meje za odloženo plačilo in pozabi, da lahko negotovo poslovno okolje hitro poslabša položaj pri nekoč vzornem plačniku.
Izmenjava oziroma prevzem celovitih podatkov o slovenskih poslovnih subjektih
Za lažje informiranje uporabnikov o slovenskih poslovnih partnerjih pa je AJPES pripravil tudi storitev proFi=Po, ki na osnovi spletnega servisa omogoča izmenjavo oziroma prevzem celovitih podatkov o slovenskih poslovnih subjektih neposredno v uporabnikov informacijski sistem (npr. računovodski sistem, sistem za upravljanje s kupci).
Zahtevnejši uporabniki bodo lahko s storitvijo proFi=Po povezali svoje informacijske sisteme z bazami podatkov, ki vsebujejo ažurne in kakovostne podatke o ključnih dogodkih v poslovnih subjektih (npr. insolventnosti) ter njihovem poslovanju (podatki iz letnih poročil). To jih razbremeni pri zbiranju in analiziranju podatkov ter preusmeri h kupcu, prodaji in upravljanju s tveganji.