Četrtek, 17. 8. 2017, 4.49
7 let, 2 meseca
Zakaj se denar izogiba slovenskega turizma?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
10
Madžarska je svoj turizem zgradila na termalnih doživetjih, Avstrija na Alpah, Hrvaška na obmorskem turizmu, Slovenija pa lahko turistu ponudi vse to, a turistično gospodarstvo posluje slabše kot v omenjenih državah. Tukaj nekaj ni v redu, meni Siniša Topalović, ki je vodil ekipo podjetja Horwath HTL pri pisanju strategije slovenskega turizma.
Ekipa zagrebške podružnice globalnega svetovalnega podjetja Horwath HTL s sedežem v New Yorku je skupaj s Centrom poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete lani dobila posel pisanja osnutka strategije slovenskega turizma od leta 2017 do leta 2021.
"Ideja je bila, da združimo lokalno znanje eksperta z ekonomske fakultete z globalnim vpogledom, ki ga ima naše podjetje," pojasnjuje vodja ekipe Horwath HTL Siniša Topalović. Ob zmagi na natečaju se je, kot pravi, v slovenskih medijih pojavilo nekaj očitkov, kako lahko strategijo slovenskega turizma pišejo Hrvati. "Regijo res pokrivamo iz Hrvaške, a v našem timu so zaposleni iz različnih držav, tako da so ti očitki smešni. Pri pisanju slovenske strategije smo ubrali tak pristop, kot smo ga pri pisanju strategije za razvoj turizma v Parizu, Grčiji, Egiptu, na Malti in drugih ključnih destinacijah po svetu," pravi.
Čeprav bi morali strategijo letos že izvajati, jo za zdaj politika še usklajuje. Ministrstvo za gospodarstvo je do zdaj objavilo le 26 strani dolg izvleček. Trenutno je dokument v medresorski obravnavi, na vladi pa naj bi ga obravnavali septembra. Kdaj bo v celoti javno objavljen, še ni znano.
"Pri pisanju slovenske strategije smo ubrali tak pristop, kot smo ga pri pisanju strategije za razvoj turizma v Parizu, Grčiji, Egiptu, na Malti in drugih ključnih destinacijah po svetu," pravi Siniša Topalović.
Prvi vtis Topalovića o Sloveniji in njenem turizmu je, da ne znamo izkoristiti svojih atributov. "Madžarska je svoj turizem zgradila na termalnih doživetjih, Avstrija na Alpah, Hrvaška na obmorskem turizmu.
Slovenija lahko ponudi vse to na relativno majhni površini, s čimer je edinstvena turistična destinacija. Pri tem tega nima le za vzorec, nima le ene planine ali termalnega centra, temveč velik nabor v vseh treh segmentih. A turistično gospodarstvo posluje slabše od omenjenih držav. Tukaj nekaj ni v redu," ugotavlja sogovornik.
Dozdajšnje strategije in ukrepi v turističnem sektorju so po njegovem mnenju zanemarili vidik poslovne vzdržnosti. "Destinacije, ki ne sledijo principu družbene, okoljske in ekonomske vzdržnosti, propadejo. To je pogoj za preživetje. Ker ste to spregledali, je slovenski turistični sektor v primerjavi z regijo danes slabo delujoča panoga (angleško underperforming)," meni Topalović.
Avtorji strategije so Slovenijo razdelili na štiri regije: Mediteranska Slovenija, Alpska Slovenija, Panonska Slovenija ter Ljubljana in Osrednja Slovenija (na fotografiji prizor iz prestolnice).
Preberite še:
Kaj se skriva za bleščečo podobo slovenskega turizma?
Gospodarstvo cveti, delavcev pa ni
Bi se za en dan prelevili v solinarja? #video
S čim turiste na obisk vabijo na Mirni? #video
"Slovenija ni v fokusu vlagateljev"
Kot smo že pisali, je analiza hotelirske panoge pokazala, da so v Sloveniji povprečna dolžina bivanja in dosežena cena za 30 odstotkov, povprečna zasedenost hotelov za 14 odstotkov, celoten prihodek na sobo pa za 40 odstotkov nižji od povprečja regije.
"Nekatere destinacije, na primer Bled in Bohinj, ne znajo izkoristiti vrednosti ambienta. Kolone na cestah v teh dneh turistu dajo vse drugo, kot mu Slovenija v promocijskih letakih obljublja. To ni 'zelena, aktivna, zdrava' destinacija. To je netrajnostni turizem," ugotavlja Topalović.
Težavi so večinoma vezane na kapitalsko podhranjenost turizma, ki pa ga tudi danes ni na zemljevidu (mednarodnih) vlagateljev. Slovenija je imela v zadnjem petletju za 60 milijonov evrov transakcij v hotelirski panogi, regija pa za kar šest milijard evrov (naš delež je torej enoodstoten).
"Slovenija ni v fokusu vlagateljev, ki pri odločanju za naložbo pogledajo dosežene cene obstoječih ponudnikov, dolžino bivanja in druge kazalnike. Ko vidijo slovenske podatke, se odločijo za manj tvegane destinacije - če se odločijo za vlaganja, pa pričakujejo večje donose," meni Topalović.
Hotel Intercontinental v Ljubljani, ki bo vrata odprl v prihodnjih tednih, je ena največjih naložb v slovenskem hotelirstvu. Ta v zadnjih letih po vrednosti hotelskih transakcij precej zaostaja za državami v regiji.
Dve poti: z vlaganji in kam brez?
Osnutek strategije predvideva dve mogoči poti - odvisno od tega, koliko (denarja in truda) smo pripravljeni vlagati. Pasiven razvoj nas ohranja na tirnicah množičnega turizma z nizkimi doseženimi cenami, kar pomeni, da rast potrošnje turistov tudi v prihodnje ne bi sledila rasti prihodov.
Druga možnost je usmeritev v zeleni butični turizem, ki zahteva organiziran in sistemski pristop ter več vložka za naložbe in trženje, a bi po mnenju avtorjev strategije prinesel precej boljše rezultate. Kakšne spremembe predlagajo?
1. Delitev na regije
Avtorji strategije so Slovenijo razdelili na štiri regije (to delitev Slovenska turistična organizacija zdaj že uporablja): Mediteranska Slovenija, Alpska Slovenija, Panonska Slovenija ter Ljubljana in Osrednja Slovenija. Za vsako od teh so opredelili ključne turistične destinacije in proizvode, regijska razdelitev pa je podlaga za sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem na področju destinacijskega menedžmenta, produktnega razvoja, trženja in promocije.
2. Pomoč pri finacniranju naložb v turizmu
Podpirajo spodbujanje mednarodnih naložb in razvoj nacionalne sheme financiranja turizma. "Naložb v turizem se ne more primerjati z naložbami v industriji: prve imajo daljši čas povračila in potrebujejo neki 'grace period', torej odlog začetka vračanja posojila," razlaga Topalović. Kot zgled omenja Avstrijo in Hrvaško. Druga na primer v okviru Hrvaške banke za obnovo in razvoj (nekaj podobnega kot naša SID banka) ponuja ugodna posojila za turistični sektor.
3. Spremembe pri upravljanju državnih naložb
Ker je v slovenskem turizmu velik delež državnega lastništva, predlagajo prenos lastništva v državni turistični razvojni sklad in profesionalizacijo upravljanja. "Turistična podjetja v državnem lastništvu potrebujejo aktivnega lastnika in naložbe, saj so objekti zastareli," ugotavlja Topalović, a dodaja, da je bolj kot hitra privatizacija smiselno združevanje naložb v skupno podjetje in oblikovanje lastniškega sklada. Tu bi hoteli dobili dodaten kapital, za njihovo upravljanje pa bi angažirali specializirana podjetja, ki bi skrbela za uresničevanje začrtanih poslovnih ciljev. "Na ta način bi lahko z leti povečali vrednost naložb," meni Topalović. Kot pravi, se je na Hrvaškem vrednost turističnih podjetij, uvrščenih na zagrebško borzo, v zadnjih štirih letih početverila, kar kaže na to, da je potencial za rast tudi v slovenskem turističnem sektorju.
4. Prioriteta naj bodo nastanitve, predvsem hotelske
Strategija predvideva 6.500 novih ter 8.500 prenovljenih sob v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih do leta 2021. Prenova obstoječih in gradnja novih hotelov je osnova za zvišanje ravni turistične ponudbe, temu pa bo sledila tudi preostala infrastruktura, meni Topalović. "To smo videli pri razvoju hrvaških destinacij, kjer se je po gradnji namestitev destinacija začela profilirati, to pa je spodbudilo gradnjo preostale infrastrukture tega standarda. Bilo bi krivično trditi, da Slovenija ne zmore česa podobnega."
Avtorji strategije turizma predlagajo povezovanje Save Turizma, Hotelov Bernardin (na fotografiji hotel Bernardin) in Istrabenz Turizma v skupno podjetje. Združevanje družb predvideva tudi načrt finančne sanacije Save, prek katere je lastnik vseh teh naložb državna DUTB.
Gospodarstveniki menda odobravajo, politika ima zadnjo besedo
Predlogi so zdaj, kot smo zapisali uvodoma, na vladi, katero pot bodo izbrali, je odločitev politike. Tudi če podprejo strategijo, ostaja dvom, saj strategije pri nas - v turizmu in širše - neredko ostanejo le mrtva črka na papirju.
Čeprav Topalović priznava, da je bilo že med postopkom priprave strategije slišati dvome, ali in v kolikšni meri bo politika to podprla, verjame, da bo prevladalo to, da je odziv turističnega gospodarstva res pozitiven.
Avtorji strategije so namreč prepoznali, da so snovalci politik v preteklosti zapostavljali mnenje poslovnega sektorja. "Turistično gospodarstvo si želi več besede pri načrtovanju turističnih usmeritev. Danes to sega le do lokalnih turističnih organizacij (LTO), kjer pa je od entuziazma zaposlenih odvisno, ali delijo to z gospodarstveniki," pravi.
Tako so zdaj na delavnicah v okviru same priprave strategije vključili vse deležnike, ki so se odzvali v lepem številu. "Imeli smo tri delovne skupine. Sestankov se je udeleževalo od 30 do 40 predstavnikov podjetij, ključnih znamenitosti, destinacij in ministrstva."
O sodelovanju s sosedi: Kitajcem se predstavimo v paketu
Po mnenju Topalovića bi lahko Slovenija in Hrvaška združili moči pri turistični promociji na bolj oddaljenih trgih.
Podjetje Horwath HTl ima kot svetovalec v turizmu vpogled tako v stanje hrvaškega kot zdaj tudi slovenskega turizma.
Topalović ugotavlja, da sta tako Slovenija kot Hrvaška v obdobju turističnega buma. Tega je sprožila selitev turističnih tokov iz krajev, ki so jih v zadnjih letih doleteli teroristični napadi ali drugi dogodki, povezani z varnostnimi tveganji.
Dolgoročno gledano bi se državi po njegovem mnenju lahko bolje povezali, predvsem pri oglaševanju na oddaljenih trgih: "Primer je Kitajska, ki je od lani naprej največji 'outbound' turistični trg, kar pomeni, da od tam prihaja največ turistov. Kitajec ne pride v naše kraje poležavat na plažo, temveč na desetdnevni ogled destinacije."
Česa pa se lahko Hrvati naučijo od Slovencev - in obratno?
Slovenci od Hrvatov:
- financiranje turističnih projektov (Topalović omenja zgoraj navedeni primer financiranja prek Hrvaške banke za obnovo in razvoj),
- preprost sistem za registracijo zasebnih namestitev (ta sektor je v Sloveniji po mnenju sogovornika še precej netransparenten),
- zračne povezave, ki jim je Slovenija do zdaj namenila premalo pozornosti.
Hrvati od Slovencev:
- osredotočenost na ekološko vzdržnost ("Slovenija je naredila ogromen preskok na področju ravnanja z odpadki, povečevanja ozaveščenosti ljudi."),
- zavedanje, da obstaja kopno ("Hrvaška je to zanemarila. Vsa vlaganja se osredotočajo na obalo, kar je napaka," meni Topalović.),
- vinjetni sistem na avtocestah.
10