"Zelenjavna veriga": Slovenija ima premalo svoje zelenjave in hkrati težave pri njeni prodaji

Stopnja samooskrbe na področju zelenjadarstva v Sloveniji se zmanjšuje – v zadnjem letu je z 38 padla na 31 odstotkov. Z namenom, da opozorijo na problematiko, so se konec julija sestali predstavniki zelenjadarjev in ustanovili "zelenjavno verigo". Znana zgodba: težave s trgovci Kot je povedal Janez Kužnik, direktor Kmetijske zadruge Krka in predstavnik novoustanovljene skupine, želijo v skupini tudi s strani zelenjadarjev v praksi uresničiti na nedavnem radgonskem sejmu podpisan kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi: "Slovenci imamo na koncu koncev premalo zelenjave, a še vedno težave pri prodaji pri trgovcih. Premalo je pozornosti do slovenskih proizvajalcev. To je treba začeti sistematično urejati in začeti odpravljati težave, ki jih imamo pri trgovcih." Hrana postaja strateška dobrina Na nedavnem sestanku na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so se ga udeležili predstavniki pridelovalcev, institucij in interesnih združenj, ki v Sloveniji zastopajo sektor zelenjave, je minister mag. Dejan Židan poudaril, da na svetu, še posebej pa po zadnjih prehranskih aferah v EU, prihajamo do pomembnega spoznanja, da je hrana postala strateška dobrina: "Moramo se zavedati, da lahko pride do pomanjkanja hrane, zato je naloga vsake države, da poskrbi za prehransko varnost svojih državljanov."

Kupec naj ima izbiro med domačim in tujim

Prav zato za prehranski sektor država namenja več kot 400 milijonov evrov, a kljub temu statistike kažejo, da ima Slovenija na nekaterih področjih nevarno nizko stopnjo samooskrbe. Kot dober rezultat v prizadevanjih za njeno povečanje je Židan navedel lanski žitno-pšenični dogovor, za katerega upa, da bo v prihodnjem letu prinesel višjo stopnjo samooskrbe pri krušni pšenici. Ker ima država enak interes tudi na področju zelenjave, je ministrstvo pri vzpostavljanju zelenjavne verige med drugim sledilo ciljema, da se proizvodnja zelenjave poveča in da ima kupec (potrošnik) na trgovskih policah možnost izbire med domačim in tujim proizvodom.

Otočki s slovensko zelenjavo v trgovinah Kot opozarja Kužnik, je zelenjava specifična, saj je kot blago hitro pokvarljivo, zato mora hitro v promet, kar za proizvajalca pomeni, da mora biti pri organizaciji in distribuciji spreten, zato brez dobrega sogovornika na drugi strani ne more dobro delovati. Med konkretnimi cilji, ki bi jih kot veriga radi uresničili, je prav vzpostavljanje dobro vidnih delov znotraj trgovskih središč, na katerih bi kupci našli slovensko zelenjavo: "Morda bi to lahko bili otočki s slovensko zelenjavo ali kaj podobnega. Danes ima potrošnik namreč lahko velike težave, ko prek šifre proizvajalca išče poreklo. Radi bi uredili sledljivost, da preprečimo primere, ki jih opažamo – trgovec kupi sezonsko robo in potem to etiketo na embalaži kar obdrži, čeprav v njej ni slovenske zelenjave."

Akcije slovenskih centrov neprimerne Skupina "zelenjavne verige" je po besedah Kužnika za zdaj opredelila, kaj so njene osnovne naloge, zdaj pa jih čaka njihov prenos v prakso. Pri tem zagovarja mnenje, da si pridelovalci ne želijo "privilegiranega položaja, ampak predvsem za vzpostavitev reda in primerno dogovarjanje". Meni, da je za slovenske proizvajalce to, kar se zadnje čase dogaja po trgovskih centrih, ko je kupec za določeno količino kupljene zelenjave dobil kilogram slovenskega krompirja, izredno slabo: "To je podcenjevanje, ki negativno vpliva na potrošnika. Radi bi, da tega ne bi bilo več in da zgradimo odnos do slovenske zelenjave."