Torek, 11. 2. 2025, 21.54
4 ure, 30 minut
Aktivno državljanstvo
Jernej Kosec: Tako se v Litvi civilisti pripravljamo na napad Rusije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
"Od ženinih staršev sem za prejšnji rojstni dan dobil kupon za strelišče v naši soseski, ki se je odprlo pred slabima dvema letoma. Želel bi si, da bi se lahko učil streljati v drugačnih časih, z drugačnimi motivi," svoje začetke z orožjem opiše Jernej Kosec.
"Eden izmed mojih kolegov je aktiven v eni od enot strelske zveze. In ker je športnik – recimo temu hrust – je v svoji enoti zadolžen za strojnico oziroma jo uporablja. Leta 2022 je bil v Litvi sprejet zakon, ki strelski zvezi omogoča, da na trgu neposredno kupi orožje kategorije A, torej avtomatsko ročno orožje, strojnice, minomete ipd., člani strelske zveze pa lahko pod določenimi pogoji takšno orožje hranijo doma," odziv Litve na rusko grožnjo opisuje Slovenec Jernej Kosec, ki z družino živi v baltski državi.
Jernej Kosec je poročen z Litovko in z družino živi v Litvi že dve leti. Pred tem je z izbranko dolga leta živel na Norveškem. V Ljubljani je diplomiral na pravni fakulteti, magisterij pa je končal v Pragi. Danes z družino živi v litovskem mestu Kaunas (medvojna prestolnica, dom znanega košarkarskega kluba Žalgiris), dela pa za mednarodno korporacijo Continental."Litovci zaradi ruske invazije na Ukrajino seveda niso pozitivno nastrojeni do Rusije. In to je v bistvu precej omiljen opis tukajšnjega razpoloženja," pogovor o dogajanju v Litvi začne Jernej Kosec. Sam sicer meni, da Litovci niso bili naklonjeni Rusom tudi že pred imperialističnimi ambicijami Vladimirja Putina. "Razlog za to pa je po mojih opažanjih predvsem skupna zgodovina, saj je bila Litva desetletja okupirana v okviru Sovjetske zveze in pred tem stoletja v okviru ruskega imperija," spominja Kosec, ki pa tudi poudarja, da je zaradi zgodovinskih izkušenj odnos med državama kompleksen in da še vedno obstaja veliko povezav, predvsem gospodarskih.
"Ruščina je še vedno prvi tuji jezik med starejšimi Litvanci. Pa tudi ruska (sovjetska?) miselnost je glede na moje izkušnje življenja v Litvi še vedno zelo zakoreninjena med starejšimi. Mlajše generacije pa so veliko bolj proevropske in liberalne. In njihov prvi tuji jezik je angleščina," svoje izkušnje izpostavlja Kosec, ki še poudarja, da danes vse generacije dojemajo Rusijo kot varnostno grožnjo.
Je videnje Rusije kot varnostne grožnje prevladujoče mnenje med Litvanci?
Tukajšnji pogled je, da je Rusija napadla Ukrajino že leta 2014, ko je okupirala Krim in Donbas. Zaskrbljenost zaradi potencialnega ruskega napada v družbi narašča že vse od takrat, tako v javnem diskurzu kot v zasebnih pogovorih med ljudmi. Seveda pa je invazija na celotno Ukrajino leta 2022 samo utrdila prepričanje Litovcev, da je Rusija sovražnik.
Pa je zelo razširjen tak pogled na Rusijo med Litovci?
Težko boste našli osebo, ki Rusije ne vidi kot varnostno grožnjo za Litvo. Ravno nasprotno, težko boste našli koga, ki se vsaj psihološko ne bi pripravljal na najhujše.
In kaj je to "najhujše"?
Ni več vprašanje, če bo Rusija napadla, temveč kdaj. In napadla bo, ko bo lahko. To zavedanje obstaja na vseh ravneh – ko sem si po selitvi našel delo v veliki mednarodni korporaciji, je bil del uvodnega usposabljanja tudi ravnanje v izrednih razmerah. In glede na vsebino programa je bilo jasno, da scenarij "izrednih razmer" pomeni tujo invazijo.
O pripravah na vojno je precej govorila prejšnja, desnosredinska vlada. Vendar ste imeli pred nekaj meseci volitve in zdaj je na oblasti levosredinska koalicija. So se vladna sporočila glede Rusije kaj spremenila?
Ne, tudi nova vlada je izrazito protiruska. Sporočila javnosti so ista.
"Možnost ruske vojaške agresije je še vedno resnična, vendar ne neizbežna," je po poročanju AP 17. januarja dejal litvanski predsednik Gitanas Nauseda. "Vse veje oblasti in varnostne strukture so dosegle soglasje, da se bodo vlaganja v obrambo države v naslednjih letih povečala na vsaj pet odstotkov BDP," je še poudaril Nauseda.
Kakšna pa so ta sporočila? Oziroma kako se na državni ravni javno Litva pripravlja na potencialno rusko grožnjo?
Obveščevalne službe baltskih držav ocenjujejo, da imamo približno tri leta časa, preden Rusija obnovi svoje vojaške kapacitete na raven, ki jo je imela pred letom 2022, in glede na nespremenjeno in agresivno rusko zunanjo politiko to pomeni nevarnost napada na drugo državo ali skupino držav.
Zato so naše priprave v polnem teku. Že leta 2015 je bila ponovno uvedena splošna vojaška obveznost. Nova, trenutna vlada je kljub začetnim pričakovanjem ne samo ohranila temveč celo napovedala povečanje izdatkov za obrambo na vsaj pet odstotkov BDP.
Klemen Grošelj
Klemen Grošelj: Kogar piči kača, ta se boji zvite vrvi
"Gre za nekakšno mešanico miličniškega sistema – ki ga poznamo iz Švice – in koncepta totalne obrambe, ki so ga najbolj razvile skandinavske države, deloma pa tudi nekdanja Jugoslavija," pogovor o obrambni strategiji Litve začne obramboslovec Klemen Grošelj. Po njegovih besedah se je obstoječi koncept obrambe v Litvo razširil predvsem iz Finske.
"V konceptu totalne obrambe so vsi deli družbe neposredno ali posredno vpleteni v obrambo domovine. Zato država tudi aktivno financira različne civilne organizacije, kot so recimo strelska društva, lovska društva itd.," razloži Grošelj. Del koncepta totalne obrambe so tudi pogoste vojaške vaje za rezerviste uradne vojske.
"Podoben sistem smo poznali tudi v Sloveniji. Glavna razlika pa je, da se omenjene strukture lahko uporabljajo tudi v drugih primerih, kot je recimo varovanje meje," poudarja Grošelj. Vključevanje neuradnih struktur v operacije v času miru je po Grošljevih besedah specifika Litve. Obramboslovec meni, da je razlog za to predvsem v kulturnih razlikah.
V anglosaksonskih družbah je profesionalna vojska nekaj normalnega, vpoklic civilistov pa bolj kot ne izjema in rešitev v skrajni sili. Medtem pa ima celinska Evropa že vse od francoske revolucije tradicijo rezervistov in vpoklicev v služenje vojaške obveznosti. "V Švici je recimo normalno, da so civilisti med tednom v službi, v petek pa oblečejo vojaško uniformo. V Sloveniji pa imamo profesionalno vojsko kot večina držav v srednjeevropskem prostoru," pojasnjuje Grošelj: "Vendar se to lahko tudi spremeni, če se spremeni varnostna situacija," dodaja.
Dogajanje v Litvi je za Grošlja sicer razumljivo, ker baltska država meji na Rusijo. Pa je strah prebivalcev Litve upravičen? "Kogar piči kača, ta se boji zvite vrvi. Ali je strah pred Rusi upravičen? Moramo razumeti, da so baltske države že bile neodvisne in so bile v času druge svetovne vojne okupirane s strani Sovjetske zveze. In take stvari se globoko zakoreninijo v zavest naroda," dogajanje v Litvi vidi Grošelj. In baltske države niso edine. Podoben primer je tudi Poljska.
"Vse te države povsem razumem. Težko pa je reči, kdaj vse skupaj vodi v obliko ekstremne militarizacije in podreditev celotne družbe. Vendar menim, da vsaj za baltske države lahko trdimo, da gre za zelo žive in aktivne demokracije," meni Grošelj.
Se lahko Slovenija kaj nauči od Litve in ali je to sploh potrebno? "V Sloveniji v tem trenutku verjamemo, da je naš obrambni sistem skupaj z EU in Natom dovolj za obrambo države. Osebno ocenjujem, da v tem trenutku ekstremne poteze niso potrebne. Bi bil pa poglobljen pregled obrambnega sistema Slovenije dobrodošel. Tudi z vidika, da se to predstavi slovenski javnosti. Ne vem pa, kako bi se javnost in pa predvsem politika odzvala na tak pregled odzvala," zaključuje Grošelj.
Od kje bo pa denar?
Ministrica za obrambo je v intervjuju za Politico pred tedni dejala, da ne bodo preusmerili denarja od socialnih transferjev, temveč da bo denar vlada našla v domačem proračunu in evropskih sredstvih. Osebno sem malo skeptičen do takšnega računovodstva, vendar ne dvomim v doseganje petih odstotkov.
Vendar je tudi litovski načrt obrambe, vsaj če ga gledamo iz slovenskega razumevanja, zelo specifičen. Koncept "totalne obrambe" vključuje tudi aktivacijo civilnega prebivalstva že od prvega dne naprej …
Tak pristop je sicer značilen predvsem za skandinavske države. Ker sem desetletje preživel tudi na Norveškem, dobro poznam koncept "totalne obrambe". Enostavno povedano – poleg mednarodnih zaveznikov in lastne vojaške zmogljivosti se država za odvračanje in obrambo naslanja tudi na paravojaške strukture, kot so prostovoljne enote in milice.
Ena izmed prostovoljnih civilnih organizacij v Litvi je tudi Strelska zveza (Lietuvos Šaulių Sąjunga). Na spletni strani organizacije je navedeno, da so "paravojaška javna organizacija, ki jo podpira država in ki združuje ljudi, ki jim ni vseeno za življenje in obrambo države. Strelci delujejo v skladu z Zakonom o LŠS, ki ga je sprejel Seimas Republike Litve, in s Statutom, ki ga je odobril minister za nacionalno obrambo."
Vaške straže?
Dobesedno, da. Vem, da ima ta besedna zveza v Sloveniji zelo negativen prizvok. Litva pa ima dolgo tradicijo oboroženih prostovoljcev. Denimo paravojaške strukture so že po razpadu ruskega imperija v začetku prejšnjega stoletja korenito prispevale k – sicer kratkotrajni – neodvisnosti Litve.
Ker imajo vaške straže res negativen prizvok v Sloveniji in ker ste ravno pravnik – kako so pravno-formalno uvrščene v zakonodajo? Kaj so to: nevladne organizacije, športna društva …
Ločiti moramo med zakonsko ureditvijo in dejanskimi posledicami v resničnem življenju. V osnovi gre za dve strukturi, ki jima zakon podeljuje kar močan status: rezervna vojska in strelska zveza. Z lansko reformo so rezervne strukture pooblastili, da v vojnem stanju vzpostavijo vzporedno civilno upravo po geografskem oziroma teritorialnem principu, da pomagajo obstoječi državni in lokalni upravi ter da na svojem območju skrbijo za oborožen in neoborožen odpor proti okupatorju. Strelska zveza je morda največja posebnost: ima približno 15 tisoč članov in je izjemno priljubljena, tudi med mladimi in ženskami. Zaradi dejavnosti teh dveh organizacij bi ju lahko primerjali z vaškimi stražami ali našo osamosvojitveno teritorialno obrambo.
In kaj naj bi te vaške straže delale v praksi?
Osnovna ideja je, da so se tako formalne kot neformalne strukture zmožne odzvati klicu domovine in v kratkem času opraviti naloge, ki jih sicer izvajajo redne vojske, npr. prevzeti nadzor nad ključno infrastrukturo. Tako v prestolnici kot tudi v drugih mestih in na podeželju. Torej, da vojaški rezervisti in člani strelske zveze prevzamejo nadzor nad določenim območjem. V prvi fazi je ta ukrep usmerjen predvsem proti akcijam agresorja in njihovim pomočnikom. Saj smo videli, kako so se aktivirali sovražni diverzanti in saboterji v prvih dneh vsesplošne invazije na Ukrajino, nas pa že dobrega pol leta Rusija skoraj dnevno preizkuša s poškodovanjem podvodnih kablov v Baltskem morju.
Strelska zveza (Lietuvos Šaulių Sąjunga) si "prizadeva razvijati samozavestne, ustvarjalne, motivirane in disciplinirane državljane Republike Litve, pripravljene braniti domovino in pomagati drugim v primeru nesreč".
Kako te vaške straže trenutno delujejo? Kaj danes pravzaprav delajo? Se igrajo partizane po gozdovih, hodijo na strelišča?
Zanimivo, da ste omenili partizane. Tudi v Litvi so – tako kot v delu Slovenije – zelo priljubljeni. Vendar so znani kot borci proti sovjetski okupaciji. Torej so bili za razliko od jugoslovanskih – antikomunisti. V nekaterih primerih so se proti sovjetom borili tudi še desetletje po okupaciji Litve po drugi svetovni vojni.
Če se vrnem na vprašanje. Rezervisti in člani strelske zveze redno vadijo – tudi z redno vojsko Litve in tujimi silami. V nekaterih primerih so za svoje delo plačani, organizirajo strelske vaje in tekmovanja ipd. Verjetno malo Slovencev ve, da ruske in beloruske tajne službe vsaj od leta 2015 dalje tihotapijo ljudi iz tretjega sveta in jih potiskajo čez mejo na Norveško, Finsko, Poljsko in v Baltske države. Člani litovske strelske zveze zato vojski in policiji s svojim lastnim orožjem pomagajo patruljirati na meji z Belorusijo, za kar imajo polno podporo države.
Te organizacije tudi v miru igrajo neko vlogo, denimo pomagajo v primeru naravnih nesreč.
Tudi zato se člani usposabljajo za reševanje, uporabo prve pomoči in seveda tudi, kako uporabljati strelno orožje. Strelišča v Litvi rastejo kot gobe po dežju. Od 2022, ko se je zgodil velik porast ljudi za take organizacije, jih je veliko tudi formalno uredilo svoje delovanje.
Kako pa civilisti pridejo do orožja?
Za začetek naj izpostavim, da ima Litva veliko liberalnejšo zakonodajo glede nakupa orožja kot Slovenija. Od leta 2022 naprej so civilisti kupili vsaj deset tisoč dodatnih kosov orožja. Hkrati pa država strelski zvezi sofinancira oziroma izjemno olajšuje nakup orožja.
Orožja?
Da, orožja, ki ga posameznik sam ne more kupiti. Denimo strojnice in minomete.
Prosim? Strojnice? Minometi?
Da. Eden izmed mojih kolegov je aktiven v eni od enot strelske zveze. In ker je športnik – recimo temu hrust – je v svoji enoti zadolžen za strojnico oziroma jo uporablja. Leta 2022 je bil sprejet zakon, ki strelski zvezi omogoča, da na trgu neposredno kupi orožje kategorije A, torej avtomatsko ročno orožje, strojnice, minomete ipd., člani strelske zveze pa lahko pod določenimi pogoji takšno orožje hranijo doma.
Strelska zveza (Lietuvos Šaulių Sąjunga) ima centre tudi v tujini, kjer živijo Litvanci. Med drugim so centri za usposabljanje v ZDA in Kanadi.
Kako priljubljene so tovrstne organizacije med civilisti? Koliko ljudi iz vašega družbenega kroga se je pridružilo tem organizacijam?
Skoraj vsi prijatelji in znanci, sodelavci in sorodniki so ali bili v vojski ali pa so šli na strelišče vsaj enkrat v življenju. Še raje večkrat.
Kaj pa vi?
Od ženinih staršev sem za prejšnji rojstni dan dobil kupon za strelišče v naši soseski, ki se je odprlo pred slabima dvema letoma. Želel bi si, da bi se lahko učil streljati v drugačnih časih, z drugačnimi motivi.
Strelski zvezi pa se ne morem pridružiti, ker nimam litovskega državljanstva, kar zapoveduje zakon. In zdaj mi je žal, da sem se s slovenskim vstopom v Nato in profesionalizacijo vojske izognil služenju.
Kako se sami spopadate – pustimo, ali je realna ali ne – z vseskozi prisotno grožnjo vojaškega napada Rusije? Verjetno ni najlažje?
Kot oče, kot mož si ne morem predstavljati, kaj bi naredil, če bi se nam zgodilo to, kar Rusija počne nedolžnim Ukrajincem. Verjetno bi se mi zmešalo. In zato je največji izziv, kako ohraniti trezno glavo, ne podlegati paranoji in trezno začeti priprave na neprijeten scenarij. Ne upamo, da bo šlo vse skupaj mimo nas, niti se ne bojimo, temveč se pripravljamo.
Kako pa se vaši kolegi in sorodniki soočajo s tem?
V Litvi so vajeni, da "Rus" pride "na obisk" vsake toliko časa. To ni nič novega. Vzdušje je po mojem mnenju nekako podobno dogajanju na Balkanu v času druge svetovne vojne, ko so se ljudje zbirali na istih točkah, kjer so to počeli njihovi predniki v času protiturških vstaj. Le da imamo tukaj istega, starega-novega agresorja, Nemčija pa nam tokrat bolj pomaga, kot škoduje.
Strelska zveza (Lietuvos Šaulių Sąjunga) je bila ustanovljena 27. junija 1919 v Kaunasu. "Njen cilj je bil utrditi neodvisnost države v boju proti boljševikom, bermonterjem in Poljakom," je zapisano na spletni strani Strelske zveze.
Ali vam je to litovsko domoljubje tuje?
Kot liberalnemu svetovljanu mi je bilo bližnje srečanje z litovskim domoljubjem tako, kot da bi izgubljen v puščavi naletel na oazo z vodnjakom. Litovci so ponosni na svojo bogato, zapleteno in tudi tragično zgodovino ter so se z redkimi izjemami pripravljeni soočiti z bolečimi točkami v svoji preteklosti, pri čemer mislim predvsem na nacistično okupacijo in kolaboracijo med holokavstom. Litovski patrioti so proevropski, prozahodni in medtem ko uradna politika pomaga Ukrajini boriti se proti Rusiji, se ruskogovorečim ljudem v Litvi praktično nikoli ne zgodi nič žalega. Tudi potomci preživelih litovskih Judov danes uživajo polno kulturno in javno življenje, da ne omenjam rastočega sprejemanja skupnosti LGBT – neverjetna raznolikost, ki je pod rusko prevlado ne more biti.
Zakaj se z družino raje ne vrnete v Slovenijo?
Že dolga leta me stanje javne debate v Sloveniji hkrati žalosti in jezi. Ogromno ljudi lažno sanja o miru, misleč, da živijo dovolj daleč stran, da se jih kakršnakoli vojna ne bo dotaknila. Ne vem, kako razložiti ljudem, da Rusija že zdavnaj sebe dojema, kot da je v vojni z zvezo Nato in Evropsko Unijo, in da oddaljenost pri tem ne pomeni nič. Če bo Ukrajina padla, smo mi na Baltiku naslednji, in čeprav države, kot so Francija, Nemčija ali Slovenija, ne bodo neposredno napadene, bodo takrat naše družbe zapadle v takšno nestabilnost in nemir, da se lahko od liberalne demokracije in družbene blaginje vsi skupaj samo poslovimo.
Kaj o obrambi domovine pravi litovski zakon?
Litva ima v zakonu o obrambi države med drugim zapisano aktivacijo civilnega prebivalstva. To mora nacionalno varnost zagotavljati z (1) varovanjem nacionalnih vrednot in spodbujanjem za obrambo svobodne Litve, (2) pripravo na celovit civilni odpor ter (3) razvojem dejavnosti javnih institucij, državljanskih zvez in združenj.
V zakonu je tudi zapisano, da vse ukrepe, povezane z nacionalno varnostjo, financira država. Torej tudi nevladne organizacije, ki skrbijo za pripravljenost civilnega prebivalstva na oborožen vojaški spopad. "Moč civilnega odpora določa volja naroda in njegova samoodločba za boj za lastno svobodo ter odločnost vsakega državljana, ne glede na starost in poklic, da se upre napadalcu ali okupatorju z vsemi mogočimi sredstvi in prispeva k obrambi Litve," zapoveduje zakon.
V zakonu med drugim še piše:
- Sistem pripravljenosti državljanov na civilni odpor se dvigne na nacionalno raven. Njegovo delovanje bo organizirala vlada.
- Državljani se bodo redno usposabljali v različnih oblikah odpora in civilne obrambe. Država jim bo zagotovila potrebna tehnična sredstva.
- Spodbujanje domoljubja, poučevanje o metodah odpora in usposabljanje v veščinah odpora bodo sestavni del obveznega šolskega izobraževalnega programa.
- Država bo podpirala samoiniciativne javne organizacije, ki bodo prispevale k pripravljenosti na civilni odpor in krepitvi obrambnih zmogljivosti.
- V primeru napada ali poskusa kršitve ozemeljske celovitosti Litve ali njenega ustavnega reda bodo državljani in njihove samoiniciativne strukture izvajali dejanja civilne obrambe – nenasilen odpor, nepokorščino in nesodelovanje z nezakonito upravo, pa tudi oborožen odpor.
- Dejanja sodelovanja z okupatorjem in odgovornost zanje bodo sankcionirani. Sankcije sicer določa drug zakon.
