Torek, 21. 2. 2017, 13.57
7 let, 2 meseca
"Težave koroških Slovencev naj se rešujejo na Koroškem, ne z vmešavanjem od zunaj"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,45
28
"To je koroška zadeva, ki jo je treba rešiti na Koroškem. Za to so tu slovenske organizacije," o težavah slovenske narodne skupnosti z novo ustavo dežele Koroške meni koroški kulturnik in časnikar Vincenc Gotthardt. "Slovenija od zunaj boljše ureditve ne more izsiliti."
Po tem, ko je po zadnjem dogovoru v deželni koaliciji na avstrijskem Koroškem slovenska narodna skupnost izpadla iz osnutka nove deželne ustave, se je oglasila tudi slovenska politika. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je v prvem odzivu omenjal tudi možnosti notifikacije Avstrijske državne pogodbe.
Erjavec se je ob aktualnih zapletih na Koroškem zavzel tudi za notifikacijo Avstrijske državne pogodbe.
Minister Erjavec in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc sta se včeraj na to temo srečala s predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, danes pa je minister Erjavec v Ljubljani gostil deželnega glavarja avstrijske Koroške Petra Kaiserja.
Erjavec in Kaiser "podpirata priznanje kulturne in jezikovne raznolikosti na avstrijskem Koroškem, ki izhajajo iz zgodovinske prisotnosti Slovencev na tem območju. Prva jasna in nesporna omemba slovenske narodne skupnosti v koroški deželni ustavi je zaradi tega tudi zgodovinski korak k sobivanju med slovensko in nemško govorečimi prebivalkami in prebivalci avstrijske Koroške," so na MZZ zapisali v sporočilu za javnost.
Pomemben napredek s pomočjo dialoga
Erjavec in Kaiser sta se strinjala, da je bil v času mandata Koroške koalicije za prihodnost pod vodstvom deželnega glavarja Kaiserja s pomočjo stalnega dialoga s predstavniki slovenske narodne skupnosti dosežen pomemben napredek pri izboljšanju njihovega položaja na avstrijskem Koroškem, kot tudi opazna okrepitev obojestranskega spoštovanja, strpnosti in sprejemanja, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Karl Erjavec in Peter Kaiser "podpirata priznanje kulturne in jezikovne raznolikosti na avstrijskem Koroškem, ki izhajajo iz zgodovinske prisotnosti Slovencev na tem območju."
Izrazila sta razumevanje za zaskrbljenost predstavnikov slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, ki menijo, da bi navedba nemškega jezika kot deželnega jezika v predlogu ustave lahko privedla k restriktivni razlagi manjšinskih pravic.
Zato podpirata nadaljevanje dialoga in pozivata k odgovorni in konstruktivni politični razpravi. Zgolj tako bo mogoče najti konstruktivno rešitev, ki bo odražala legitimna pričakovanja slovenske narodne skupnosti in hkrati omogočila politični konsenz na avstrijskem Koroškem, poudarjajo na MZZ.
Kaiser opozoril na potrebe nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji
Erjavec je pozdravil odločenost državnega glavarja Kaiserja, da bi v okviru prihodnjega postopka parlamentarne razprave in sprejemanja koroške deželne ustave iskali še natančnejšo formulacijo.
Erjavec in Kaiser sta poudarila, da je treba narediti vse, da bi se izognili škodi, ki bi lahko nastala za Avstrijo, avstrijsko Koroško, Slovenijo in celotno prebivalstvo na avstrijskem Koroškem, katerega del je tudi slovenska narodna skupnost.
Kaiser je priložnost izkoristil tudi za to, da je zunanjega ministra opozoril na želje in potrebe nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji, so še sporočili z MZZ. STA
Slovenski zunanji minister bo po potrebi opravil ustrezne pogovore tudi z avstrijskim zunanjim ministrom Sebastianom Kurzom. Sicer pa pravi, da bo svoje dejavnosti prilagodil razvoju dogodkov.
"To je koroška zadeva"
Čeprav je to eden redkih primerov, ko se slovenska politika ukvarja s Slovenci zunaj meja Slovenije, pa se na Koroškem sliši tudi glasove, da je tak način delovanja neustrezen. "Ne zdi se mi pametno, da se Slovenija vmešava. Lahko bi se na diplomatski ravni, a to se dela v ozadju, ne pa navzven," meni koroški kulturnik in časnikar Vincenc Gotthardt.
Gotthardt opozarja tudi na status Kočevarjev, ki ga Slovenija še ni uredila, zato težje zahteva pravice za svojo narodno skupnost na avstrijskem Koroškem.
"To je koroška zadeva, ki jo je treba rešiti na Koroškem," je prepričan. "Za to so tu slovenske organizacije. V deželnem zboru, skozi katerega bo ta zadeva seveda šla, nekateri ob takem vmešavanju vedno ponorijo. Zdi se, da morajo odločati zaradi pritiska od zunaj. Slovenija od zunaj boljše ureditve ne more izsiliti."
"Slovenija ne izpolnjuje svojih obveznosti"
Gotthardt opozarja tudi na to, da Slovenija težko zahteva varstvo slovenske narodne skupnosti v Avstriji, ko pa sama ne poskrbi za ureditev statusa kočevskih Nemcev. "Ko Avstrijci pridejo v Slovenijo, jim lahko vedno očitajo, da vprašanje kočevskih Nemcev ni urejeno."
Gotthardt je sicer optimističen in upa, da bo vprašanje glede koroške ustave rešeno tako, da bo sprejemljivo tudi za koroške Slovence. "Mislim, da našega glasu zdaj ne morejo preslišati, saj so naše tri organizacije po dolgem času spet enotne v tej zadevi."
28