Sobota, 26. 1. 2008, 20.54
8 let, 9 mesecev
27. januar - mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta
Poslanska skupina Socialnih demokratov s prvopodpisanim Markom Pavliho je 12. septembra lani podala predlog za razglasitev 27. januarja za dan spomina na slovenske žrtve nacifašizma. V tem so v SD prevzeli pobudo Zveze združenj borcev (ZZB) NOB Slovenije ter koordinacijskega odbora žrtev nacifašističnega nasilja.
Vlada je v svojem odgovoru na poslansko pobudo zagotovila, da bo s sklepom razglasila nacionalni dan spomina na holokavst, saj se "zaveda pomena, ki ga imajo tovrstne aktivnosti za ohranjanje spomina na te hude zločine".
Genocid izvajali mnogi narodi
Prunk opredeljuje holokavst kot program nacionalsocialistične politike oziroma ideologije. Ta specifična ideologija nemškega fašizma je po Prunkovih besedah temeljila na Hitlerjevi iracionalni rasni kategorizaciji. Rase naj bi bile štiri, in sicer arijska, romanska, slovanska ter četrta, ki jo je bilo treba po Hitlerjevem prepričanju iztrebiti - semitska. Od tu dalje govori Prunk o zgodbi o genocidu, pri čemer pojasnjuje, da to ni le specifika nemškega nacionalsocializma, saj so genocid že prej, pa tudi pozneje izvajali mnogi narodi.
Prunk izraža upanje, da se kaj podobnega holokavstu ne bo nikoli več zgodilo. Verjame v racionalnost ljudi, računa pa tudi na modrost in odgovornost voditeljev po svetu. V primeru, da ne bo prišlo do prehudih podnebnih sprememb oziroma večjih družbenih nemirov, v katerih bi se ljudje čutili eksistenčno ogrožene, je prepričan, da se zgodba ne bo ponovila.
"Tega nesrečnega poglavja se moramo ves čas spominjati"
Po njegovih besedah se moramo tega "nesrečnega poglavja ves čas spominjati". Ocenjuje, da se pomembnost holokavsta vsako leto zmanjšuje na t.i. zgodovinsko epizodo. Poudarja, da je vedenja o holokavstu med mladimi premalo ter da bi morali temu poglavju nameniti več prostora tudi v učbenikih.
Toš je še pojasnil, da je v Sloveniji holokavst najbolj prizadel Jude v Prekmurju pa tudi v Ljubljani, na Goriškem, na Ptuju ter v Celju. Dodal je, da je med drugo svetovno vojno holokavst povsem "zdesetkal judovsko skupnost v Sloveniji".
Judovska sinagoga v Mariboru ena najstarejših v Srednji Evropi
Izpostavil je vlogo nekdanje judovske sinagoge v Mariboru, ki je po njegovih besedah najpomembnejši ostanek srednjeveške judovske dediščine na Slovenskem. Je ena najstarejših sinagog v Srednji Evropi, od leta 2001 odprta tudi za javnost. Deluje pod okriljem pokrajinskega muzeja v Mariboru. Njena poglavitna naloga je zbiranje, ohranjanje in predstavljanje judovske dediščine na Slovenskem. Dolgoročno pa si želijo, da bi postala vseslovenski muzejsko-dokumentacijski judovski center, je še pojasnil Toš.
"O dejstvih holokavsta ni mogoče dvomiti, še vedno pa traja iskanje razlage s stališča človeške morale in razuma", meni v študiji Holokavst Wolfgang Benz.
Holokavst pomenil žgalno daritev
Holokavst je nekoč pomenil žgalno daritev, pri kateri se žrtvena žival sežge, med drugo svetovno vojno pa je bila to oznaka za nacistično uničevanje Judov. Nacisti so med vojno ubili šest milijonov Judov.
Najhuje v Auschwitzu
Najhuje je bilo v zloglasnem taborišču smrti v Auschwitzu. V taborišču je v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov izgubilo življenje skoraj 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V njem je bilo pomorjenih tudi 85.000 Poljakov drugih veroizpovedi, 20.000 Romov, 15.000 Rusov in 12.000 pripadnikov drugih narodov. V taborišče je bilo deportiranih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v Auschwitzu umrlo 1351.
Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila ruska Rdeča armada. Obletnico osvoboditve Auschwitza so Združeni narodi izbrali za dan spomina na holokavst.