Argentinec Fernando: Slovenija je super, družino lahko v istem dnevu pelješ na morje in na sneg

Fernando je odraščal na severu Buenos Airesa, mesta, ki ima s predmestjem okoli 15 milijonov prebivalcev. "Čisto drugače je kot tukaj. Tukaj je mir, tam je pa veliko mesto."

Leta 2001 je potoval po Evropi in prišel tudi v Slovenijo, da bi videl, kje so se rodili njegovi stari starši. Mamin oče je bil doma iz Črnič, mama pa iz Renč. Iskat je šel tudi svoje španske korenine, očetovi starši so namreč iz Galicije.

"V Sloveniji sem takrat spoznal dekle, ki je danes moja žena Damjana. Leta 2002 sem se vrnil, od takrat živim tukaj." Od svojih starih staršev ni prevzel nič slovenskega. Spomni se le, da so hodili v enega od slovenskih kulturnih domov v Buenos Airesu in da je babica skuhala kaj slovenskega. Tudi slovenščine prej ni znal.

Babica in dedek sta iz Slovenije šla zelo mlada, po prvi svetovni vojni, vsak posebej, spoznala sta se v Buenos Airesu. Zaradi teh korenin je Fernando leta 2003 precej preprosto dobil slovensko državljanstvo.

Najprej slovenščina

Najprej je šel na intenzivni dvotedenski tečaj slovenščine v Portorož. Z ženo sta od začetka govorila v italijanščini, po dodatnem tečaju v Ljubljani pa sta počasi presedlala na slovenščino. "Ko sem prišel, sem se trudil, da sem se naučil jezika. Ugotovil sem, da tega ne stori vsak. A to je treba. Vsak, ki pride v neko državo, mora govoriti domači jezik."

Zdaj išče stike in se povezuje z ljudmi iz Argentine in vse Latinske Amerike, ki živijo v Sloveniji – tako v Ljubljani kot na Primorskem. V Novi Gorici so na primer organizirali skupino špansko govorečih, kjer je spoznal tudi Čilenca Carlosa, ki smo ga predstavili pred nekaj meseci.

Fernando o nogometu in o prihodnjem svetovnem prvaku #video

Lepa država, ampak …

Leta 2001 je bila v Argentini huda kriza, a on v Evropo ni prišel zaradi krize, saj je imel tam dobro službo kot industrijski inženir v državni naftni družbi YPF. "Argentina je zelo lepa država, a zelo niha. Zdaj je nova vlada, pričakovanja so velika, lepo se sliši, a bomo videli. Novi predsednik je peronist, a ima nove ideje. Toda ljudje se upirajo, stavkajo," pripoveduje Fernando.

Prepričan je, da je z odločitvijo za selitev storil prav. "Bilo pa je težko. Ne gre le za drug jezik, ampak je drugačna kultura. Ne samo da nisem razumel, kaj so govorili, drugačen je tudi način. Španščina je bolj prijazen jezik, slovenščina je trša." Zdi se mu, da so ljudje v Argentini bolj odprti, lepše sprejmejo tujce in naredijo prve stike, od tam naprej pa so po njegovem mnenju boljši Slovenci.

Fernando se je že naučil tudi športov, ki jih prej ni poznal. Na fotografiji s sinom na raftingu, še raje pa gre smučat. Foto: Osebni arhiv

Iz velemesta na vas

Največja sprememba zanj je bila, ker je prišel iz velemesta na vas, zato je skoraj vsak dan hodil v bližnjo Gorico, ki mu je dala vsaj malo občutka mestnega vrveža. Vključil se je v skupino nogometnih veteranov v sosednjem Šempasu. Če ni na službenem potovanju, gre dvakrat na teden igrat nogomet in se družit. "Pomembno je druženje, kaj dobrega tudi spečemo. To na Primorskem ni pogosto, saj se ljudje ponavadi srečujejo v bifejih." Vesel je takšne oblike druženja, saj je enaka, kot je je bil navajen v Buenos Airesu.

Vedno je delal v marketingu in prodaji. Zato je službeno veliko potoval – izmed južnoameriških držav ni obiskal le Surinama in Gvajan. Še danes službeno veliko potuje.

Ne le službeno, veliko potuje tudi z družino. Foto: Osebni arhiv

Lotil se je tudi vinogradništva

Ko je prišel v Slovenijo, je začel pomagati ženinim staršem v vinogradu, kar je bilo zanj kot mestnega človeka čisto novo. "Pri tem ni bilo treba znati jezika, treba je bilo le delati. Ob tem sem izboljšal tudi slovenščino." Razmišljal je celo o tem, da bi družina živela od vinogradništva, a gibanje cene vina je pokazalo, da to ni najboljša možnost.

Dobra hrana

"Tukaj se dobro živi, dobro se je, kot v Italiji ali Južni Ameriki. V ZDA ni tako. Če želite tam dobro jesti, morate biti bogati kot Trump. Tukaj dobro jemo."

Iz Argentine ničesar posebej ne pogreša, izpostavi pa na primer način, kako se postreže oziroma jé sladoled. Prodajalci sladoleda si vzamejo več časa, da sladoled na poseben način (prikazan v spodnjem videu) naložijo v lonček, jé pa se ga vse leto.

Naj vas ne skrbi, če španščine v videu ne razumete. Kako se naloži sladoled, lahko vidite iz prikazanega.

Vesel je tudi, da se je žena naučila pripraviti nekaj argentinskih jedi, kot je na primer dulce de batata, tradicionalna želatinasta sladica iz sladkega krompirja, ali dulce de leche (karamela). Tipičnega napitka mate (nekakšen zeleni čaj) pa nikoli ni imel navade piti.

Nogometu se seveda ni izneveril

Spremlja zlasti argentinski in španski nogomet. V Argentini navija za klub Boca Juniors, v Španiji pa za Barcelono. Ko je bilo prvenstvo v Nemčiji, so si šli pogledat kraj, kjer so trenirali Argentinci, zdaj pa načrtujejo, da bodo šli na svetovno nogometno prvenstvo v Rusijo. "Zaradi Mesija ima Argentina morda možnost, da postane prvak," se nadeja Fernando.

Fernando se je vključil med veterane v Nogometnem klubu Vodice v Šempasu. Foto: NK Vodice

"Amerikan'c"

Ko se je preselil, je bil za domačine "Amerikan'c". Pravi, da je treba pri načinu, kako te sprejmejo, upoštevati značaj ljudi. "Razumeti je treba, kakšna je slovenska kultura. Ne bi rekel, da je slovenska kultura idealna recimo za diplomacijo. Podobno je v prodaji. Italijani imajo veliko napak, velikokrat so v minusu. A prodaje se lahko učimo od njih, odlični so. Slovenci so zelo resni, delovni, za prodajo, odnos jim pa veliko manjka."

Če bi bila Trumpova žena Italijanka, bi Italijani to znali veliko bolj iztržiti kot Slovenci, meni Fernando. Slovenci vedno iščete izgovore, pravi.

Dres argentinske reprezentance je za Argentinca seveda obvezna oprema na kakršnemkoli športnem dogodku. Foto: Osebni arhiv

Preveč "jamranja"

Argentinci se znajo sprostiti, tukaj pa ljudje preveč "jamrajo", meni Fernando. "Ko jih vprašaš, ali so že kdaj bili zunaj Slovenije, rečejo, da ne. Treba je iti ven, spoznati druge."

Od začetka je od Slovenije veliko pričakoval. Ko je primerjal Slovenijo z Argentino, je bila Slovenija zanj urejena, morda enako kot Avstrija. "Takrat mi je prijatelj rekel: 'Ne, mi smo deset let za Avstrijo.' Nisem mu verjel. Zdaj moram priznati, da je videl stvari, ki jih jaz nisem. Smo dobri, a bi lahko bili še boljši," spodbudno pravi Argentinec.