Bo romska skupnost dobila svojega poslanca?

Veber bo s pobudo, ki jo nameravajo preučiti, seznanil preostale poslance. Romi so Vebru (SD) in predsednici državnozborske komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Evi Irgl (SDS) na sprejemu nanizali vrsto težav, s katerimi se srečuje njihova skupnost, pa tudi predlogov, kako bi te težave lahko odpravili.

Horvat Muc: O romski problematiki se pogovarjamo, kot smo se pred 20, 30 leti Predsedniku Sveta romske skupnosti Jožku Horvatu Mucu ni dovolj, da DZ o njih razpravlja le enkrat letno ob obravnavi letnega poročila o položaju romske skupnosti, ki ga pripravi vlada. To bi se moralo pogosteje dogajati, DZ bi namreč moral razpravljati o zadevah, ki vsakodnevno zadevajo Rome, je prepričan Horvat. "Problemi se povečujejo, mi pa se o romski problematiki pogovarjamo, kot smo se pred 20, 30 leti," je izpostavil.

Irglova mu je pojasnila, da komisija, ki ji predseduje, redno obravnava različna poročila, ki se dotikajo tudi položaja romske skupnosti. Veber pa je dodal, da je razprava na delovnem telesu pravzaprav razprava v DZ. Hkrati na sejah delovnih teles v razpravi sodelujejo tudi predstavniki romske skupnosti, kar v primeru plenarnega zasedanja poslancev ni možno, je razložil.

Romska skupnost pogreša sogovornika na državni ravni Kljub temu pa romska skupnost po lanski ukinitvi urada za narodnosti pogreša sogovornika na državni ravni. Veber je v izjavi po srečanju dejal, da bo tudi o tej pobudi romske skupnosti obvestil poslance. "Upam, da bo naletela na posluh in da se bo na primeren način organiziral ali takšen urad ali institucija, ki bi lahko konstruktivno obravnavala romsko problematiko," je dejal.

Po mnenju predstavnikov romske skupnosti treba urediti tudi področje podeljevanja sredstev za delovanje njihovih društev ter obstoj raznih programov, ki jih izvajajo. Predsednik Romskega informacijskega centra Anglunipe Haris Tahirović je opozoril, da ni nobenega nadzora nad tem, kdo se prijavlja na razpise, kaj počnejo s pridobljenimi sredstvi in ali se dosega v prijavi na razpis navedene cilje. Prav tako menijo, da bi morala biti sredstva za izvajanje programov ločena za romske in neromske organizacije.

Večina romskih naselij je še vedno nelegalnih Ker je po navedbah romske skupnosti večina njihovih naselij še vedno nelegalnih, treba urediti tudi to vprašanje, so poudarili. Sami se zavzemajo za legalizacijo teh naselij, predlagajo pa tudi razvoj obrtniških con znotraj romskih naselij, kar bi po podatkih romske skupnosti lahko prineslo več sto zaposlitev. Pri tem so razmišljali tudi v smeri, da bi imele občine z romskimi naselji posebno proračunsko postavko, ki bi bila namenjena za izboljšanje življenjskih razmer v teh naseljih.

Po besedah Darka Rudaša iz Združenja Forum romskih svetnikov je pomembno, da romska skupnost dobi občutek, da država dela v smeri večjega prispevka romske skupnosti družbi.