Ponedeljek, 31. 1. 2022, 19.37
2 leti, 10 mesecev
Bo večletna saga s krediti v švicarskih frankih dobila epilog? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
35
Bo večletna saga s krediti v švicarskih frankih, ki so na kolena spravili več tisoč Slovencev, ta teden po zgledu drugih evropskih držav tudi pri nas vendarle dobila svoj epilog? Dva dni pred glasovanjem o predlogu banke znova svarijo, da so predlagane spremembe škodljive, tako za njih kot za gospodarstvo.
Zakon, ki ga je že podprl odbor za finance, bi pri pogodbah namreč predpisoval določitev najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja. Po domače, švicarskemu franku, ki mu je v zadnjih letih strmo narasla vrednost, bi se predpisala najvišja možna vrednost. S tem pa bi ljudem, ki so kredit odplačali po višji valuti, banke morale razliko povrniti.
Posojilo v švicarskih frankih najelo približno 32 tisoč gospodinjstev
Za posojilo v švicarskih frankih se je leta 2005 odločil vsak četrti Slovenec, ki je sklenil stanovanjski kredit, leta 2006 vsak tretji, leta 2007 že skoraj vsak drugi. Leto kasneje je prišla finančna kriza, frank je pridobival na svoji vrednosti in številne med nami pahnil v brezup.
"Nekateri s kratkoročnimi so imeli visoke obroke in so do zdaj trpeli, tisti z dolgoročnimi pa so po 15 letih še vedno dolžni toliko, kot ko so vzeli kredit," je pojasnil Matjaž Sušnik iz Združenja Frank.
Po ocenah Združenja Frank je posojilo v švicarskih frankih najelo približno 32 tisoč gospodinjstev. Spodaj si lahko pogledate enega od primerov, ki ga je pripravila Banka Slovenije.
Nekdo, ki je leta 2008 sklenil pogodbo za kredit v v švicarskih frankih v višini 100 tisoč evrov, je prvi obrok, preračunano, plačal v višini 637 evrov. Šest let in pol kasneje je mesečni obrok znašal 140 evrov več, skupno pa je banki do takrat odplačal dobrih 56 tisoč evrov. A dolg se kljub rednemu odplačevanju ni zmanjšal, ravno nasprotno, povišal se je in še vedno znašal dobrih 110 tisoč evrov. V primerjavi z nekom, ki je najel kredit v evrih, je bil zgolj v prvi tretjini odplačilne dobe na slabšem za dobrih 40 tisoč evrov.
"Vemo, da gre za veliko ločitev, razvez, predčasno zbolelih in umrlih. Zgodbe so res kritične, vemo za najbolj tragične dogodke, samomore," pove Sušnik.
"Nihče pri zdravi pameti ne bi šel v takšno tveganje"
Razlogi za sprejetje, navajajo v državnem svetu, so med drugim zavajanje potrošnikov, prikrivanje informacij, neodgovorno kreditiranje bank na škodo kreditojemalcev. Banke te očitke zavračajo. "Tudi če bi banke strankam predložile grafe tečajev, to na odločitev strank ne bi pomembno vplivalo, saj pred sklenitvijo tečaj ni nakazoval skokov," je povedala Anita Stoječovska iz SKB.
"V Sloveniji ni bil nihče seznanjen s temi tveganji, ker nihče pri zdravi pameti ne bi šel v tako tveganje," pa dodaja Sušnik. Številni so pravico iskali na sodišču, mnogi neuspešno.
Banke napovedujejo vlogo predloga o presoji ustavnosti
Banke vztrajajo, da je nov predlog v praksi neizvedljiv, saj da lahko podatke o komitentih, ki so kredit že odplačali, hranijo največ deset let. "Zaradi varovanja podatkov za kredite, odplačane pred 2012, ni več podatkov, kar je 50 odstotkov pogodb ali več," pove namestnica predsednika uprave Banke Maribor Sabina Župec Kranjc.
Glasovanje o predlogu poslance čaka že v sredo, z banke pa v primeru sprejetja že napovedujejo, da bodo na ustavno sodišče vložili predlog o presoji ustavnosti.
35