Četrtek, 16. 8. 2018, 10.24
6 let, 3 mesece
Matej Tonin: Ne bom si dovolil, da me razrešujejo s položaja predsednika DZ #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
75
"Položaja predsednika DZ se ne oklepam. Odstopil bom, kot sem obljubil. Ne bom si dovolil, da me razrešujejo s položaja, potem ko sem bil izvoljen z veliko večino glasov poslancev," je na novinarski konferenci dejal predsednik DZ Matej Tonin.
Bodoči koaliciji očita, da se ne drži dogovora, v okviru katerega se je zavezal, da bo odstopil, ko bo oblikovana nova vlada. Poudaril je, da bo odstopil takoj, ko bosta izvoljeni obe predlagani podpredsednici državnega zbora.
Ob tem je napovedal, da je na jutrišnjo sejo državnega zbora uvrstil zgolj glasovanje o novem predsedniku vlade. Takšno časovnico predlaga zato, da ne bi pri tem padli v kakšne časovne stiske, saj se rok za izvolitev mandatarja v drugem krogu izteče v petek opolnoči, je dejal.
Ustavni pravnik Jurij Toplak je sicer v mnenju zapisal, da če se postopek volitev predsednika vlade začne znotraj roka, pa se ta postopek zavleče prek polnoči v naslednji dan, je takšna izvolitev veljavna in skladna z ustavo.
Izredno sejo bi nato nadaljevali prihodnji četrtek, ko bi med drugim glasovali tudi o predlogu za imenovanje podpredsednic DZ iz vrst prihodnje koalicije. Za to mesto sta predlagani Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC). "Nato se bo DZ seznanil z mojim odstopom," je napovedal.
"Če bo koalicija menila, da to ni ustrezna časovnica, lahko jutri predlaga tudi drugačno. Na njihovih plečih je, če se tako zelo mudi," je dejal Tonin.
Poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice so danes v DZ vložili predlog za razširitev petkove seje DZ z glasovanjem o razrešitvi Tonina. Že na današnjem kolegiju predsednika DZ so predlagali razširitev dnevnega reda petkove izredne seje DZ z volitvami podpredsednikov DZ, razrešitvijo zdajšnjega predsednika DZ in volitvami njegovega naslednika. A je Tonin dejal, da poslovniške pogoje za uvrstitev na dnevni red izpolnjujejo le volitve podpredsednikov DZ.
Tonin je mesto predsednika DZ zasedel le začasno
Tako so morali v DZ posredovati podpise pod predlog za Toninovo razrešitev na petkovi seji. Kot navajajo v predlogu, je bil Tonin začasno izvoljen za predsednika DZ na podlagi dogovora političnih strank, in sicer do oblikovanja koalicije.
Peterica in Levica: Večina je dosežena
Kot so pojasnili, je "v tem trenutku dosežen dogovor o oblikovanju koalicije med strankami LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS ter s podporo opozicijske Levice, s čimer je dosežena zadostna večina za izvolitev predsednika vlade ter predsednika in podpredsednikov DZ". Zato podajajo predlog za Toninovo razrešitev, ki je funkcijo prevzel začasno.
Tonin je v izjavi medijem že po seji kolegija pojasnil, da ni blokiral uvrstitve te točke na dnevni red izredne seje. Kot je ugotavljal, pa je koalicija očitno pozabila vložiti akt za njegovo razrešitev z mesta predsednika DZ. Zdaj ko so to uredili, pa lahko v petek na začetku seje pri sprejemanju dnevnega reda predlagajo širitev in to točko dodatno uvrstijo na izredno sejo.
Dokler je Tonin predsednik, Židanove kandidature ne morejo vložiti
Vendar po Toninovih besedah tudi potem še ne bodo izpolnjeni poslovniški pogoji, da se na dnevni red uvrsti točka imenovanja novega predsednika DZ, za kar je predviden predsednik SD Dejan Židan. Dokler je namreč mesto predsednika DZ zasedeno, namreč kandidatur za novega predsednika ni mogoče vlagati, je pojasnil zdajšnji predsednik DZ.
Podporo predlogu za razširitev dnevnega reda je na kolegiju izrekel tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, proti pa sta bila vodji poslanskih skupin SDS in SNS Danijel Krivec in Zmago Jelinčič.
Predsednik SD Dejan Židan je kandidat za novega predsednika DZ.
Iščejo možnosti, kako bodo še en teden "vozili z lučkami"
Po mnenju vodje poslancev SD Matjaža Hana pa je zdaj "škoda govoriti in taktizirati, iskati ta in drugi poslovnik". Opozoril je, da je imel Tonin vse možnosti, da bi ostal predsednik DZ, edini pogoj je bil, da NSi vstopi v vlado, prevzame odgovornost in tvori koalicijo šestih strank. A ker se to ni zgodilo, je preostala peterica strank z dodatnim dogovorom pridobila še Levico, skupaj pa imajo sedaj dovolj glasov, da izvolijo predsednika vlade, predsednika DZ in dva podpredsednika.
"To je vsa zgodba. Zdaj pa iščemo poslovniške možnosti, kako se bomo še en teden vozili z lučkami. Vse to je po mojem mnenju brez veze," je dejal in dodal, da gre za vprašanje politične higiene.
Iz DZ so medtem sporočili, da je Tonin za ponedeljek sklical "delovni posvet" o razdelitvi mest v delovnih telesih. Priložili so tudi Toninov predlog razdelitve mest, po katerem bi bili poslanci SDS na čelu šestih teles, LMŠ bi pripadla tri predsedniška mesta, SD, SMC, Levici in NSi po dva ter SAB, DeSUS, SNS in narodnim skupnostim po eno.
Poleg tega bi imela SDS v delovnih telesih tudi šest podpredsedniških mest, LMŠ štiri, SD, in SMC po tri, Levica in NSi po dve ter SAB, DeSUS in SNS po eno.
V svojem predlogu Tonin med koalicijske stranke poleg peterice LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS šteje tudi Levico. Da Levice ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, meni tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.
Po Toninovem predlogu bi imela opozicija, ki jo sestavljajo SDS, NSi in SNS, večino le v komisiji za nadzor javnih financ ter v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
75