Brglez zaskrbljen zaradi nove koroške deželne ustave, Erjavec začuden

"Ne gre samo za simbolično vprašanje vpisa jezika v deželno ustavo Koroške, ampak gre tudi za izjemno pomemben praktičen vidik življenja naše narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem," je v pisnem odzivu opozoril Milan Brglez.

"Slovenija je de facto in de jure naslednica Avstrijske državne pogodbe"

Poudaril je, da je "neizpodbitno dejstvo, da je Slovenija de facto in de jure naslednica Avstrijske državne pogodbe" (ADP). To po njegovih besedah pomeni, da je Slovenija dolžna poskrbeti za udejanjanje 7. člena ADP in da mora Avstrijo opozoriti, "da bi bilo kakršnokoli določanje jezika kot edinega jezika avstrijske Koroške v neskladju z ADP ter tudi z mednarodnimi konvencijami in drugimi akti".

Izrazil je tudi pričakovanje, da bo slovenska politika pri podpori slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem in pri doslednem udejanjanju 7. člena Avstrijske državne pogodbe še naprej enotna. "Neprimerno bi bilo, da bi se to občutljivo zunanjepolitično vprašanje zlorabljalo za potrebe notranjepolitičnega boja," je pozval in izrazil prepričanje, da bo slovenska vlada "naredila vse, da zaščiti interese slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem".

Zunanji minister Karl Erjavec je medtem sporočil, da bodo v četrtek o tem razpravljali tudi koalicijski partnerji, v ponedeljek pa se bo sestal tudi s predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Slovenija naj formalizira nasledstvo ADP

Dejan Židan se je sestal s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev Valentinom Inzkom. Foto: Bor Slana S predsednikom ene od krovnih manjšinskih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev, Valentinom Inzkom se je že danes pogovarjal podpredsednik vlade Dejan Židan, sicer kmetijski minister in predsednik koalicijskih Socialnih demokratov. Kot je povedal, ga je Inzko zaprosil za enotno podporo vseh slovenskih političnih strank pri njihovih stališčih v procesu spreminjanja koroške ustave.

Koroški Slovenci želijo po Židanovih besedah v ustavo vključiti, "da se za jezik na območju južne Koroške – to je na območju dvojezičnega šolstva – kot drugi deželni jezik razglasi tudi slovenščina". To je tudi v skladu z ADP, ki po Židanovih besedah velja in se izvaja, njena "pravna naslednica je tudi Slovenija".

Tako Židan kot Brglez tako menita, da je Slovenija že naslednica ADP, medtem ko so vse glasnejši pozivi, naj Slovenija to stori tudi formalno z notifikacijo pri ruskem depozitarju. K temu je vlado že v torek pozvala opozicijska Združena levica, danes pa se je tem pozivom pridružil tudi koalicijski DeSUS.

"Razvoj dogodkov na Koroškem zahteva ukrepanje"

Tudi zunanji minister Erjavec se je v pogovoru za časnik Delo zavzel za notifikacijo ADP. Spremenjene okoliščine in razvoj dogodkov na Koroškem po njegovem mnenju zahtevajo ukrepanje, vendar se bo treba o tem najprej pogovoriti v koaliciji. "Vlada se bo o tem morala opredeliti, sestali se bomo s slovensko manjšino, nato pa bomo videli, v katero smer bomo vodili vse skupaj," je dejal.

"Osebno menim, da bi bilo treba dati močno sporočilo sosednji Avstriji. Doslej nismo favorizirali notifikacije ADP, ker je Avstrija neformalno priznavala vse pravice slovenske manjšine in prav tako Slovenijo kot pravno naslednico te pogodbe. Vendar glede na razvoj dogodkov, kako se obravnava slovenske podjetnike v Avstriji, kako se izvajajo nenavadno ostri ukrepi nadzora na slovensko-avstrijski meji in dogajanje na Koroškem, osebno menim, da bi morali severni sosedi poslati močno sporočilo," je poudaril zunanji minister.

Erjavec presenečen nad zapletom

Karl Erjavec: Ljudska in svobodnjaška stranka želita spremembo deželne ustave izkoristiti za zniževanje standardov do slovenske manjšine. Foto: Jani Božič Erjavec je zaradi zapleta izrazil tudi presenečenje, saj pravi, da je v zadnjem obdobju vzpostavil odlično sodelovanje s koroškim glavarjem Petrom Kaiserjem. Prav tako je znova zaživel skupni odbor Slovenija-Koroška, ki je omogočil zagon številnih različnih projektov, tako da so bili medsebojni odnosi na visoki in dobri ravni, je povedal za Delo.

Spomnil je še, da mu je Kaiser pred letom dni omenjal, da bodo spreminjali deželno ustavo in da v njej nameravajo definirati status slovenske manjšine v pozitivnem smislu.

"Zdaj pa lahko po zadnjih informacijah ocenjujemo, da je šel njihov projekt v povsem napačno smer. Vidimo, da ljudska in svobodnjaška stranka želita spremembo deželne ustave izkoristiti za zniževanje standardov do slovenske manjšine. To ni dobro in to obsojam," je še dejal Erjavec v pogovoru za Delo.

Predstavniki parlamentarnih strank so sicer danes pozvali tudi k čimprejšnjemu zasedanju komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Predsednika Ivan Hršak (DeSUS) in Jožef Horvat (NSi) sta se medtem že dogovorila za sklic nujne skupne seje. Izvedli jo bodo prihodnji četrtek, 23. februarja, so sporočili iz DZ.