Sreda, 18. 5. 2016, 13.25
7 let, 2 meseca
Bruselj Sloveniji poslal štiri priporočila
Evropska komisija je za Slovenijo predlagala končanje postopka presežnega primanjkljaja, saj je Slovenija v letu 2015 znižala primanjkljaj pod tri odstotke, s čimer je izpolnila pogoje v okviru Pakta stabilnosti in rasti.
Evropska komisija v poročilu v okviru priporočil državam članicam Svetu predlaga končanje postopka presežnega primanjkljaja za tri države, ob Sloveniji še za Ciper in Irsko. Vse tri države so v letu 2015 znižale javnofinančni primanjkljaj pod zahtevano mejo treh odstotkov v skladu s pravili pakta.
Spring 2016 #EuropeanSemester package: Commission issues country-specific recommendations https://t.co/ZjbRvN0Ol8 pic.twitter.com/foqLPU5of7
— European Commission (@EU_Commission) May 18, 2016
Po pričakovanjih komisije bo primanjkljaj ostal pod tremi odstotki tudi v letošnjem in prihodnjem letu.
Pakt stabilnosti in rasti določa presežni javnofinančni primanjkljaj kot primanjkljaj širšega sektorja države, ki presega mejo tri odstotke BDP, razen v primeru resnega poslabšanja gospodarskih razmer, ko je primanjkljaj lahko višji. Pravila preventivnega dela pakta članice EU zavezujejo k izpolnjevanju obveznosti glede vzdržne fiskalne politike in usklajevanja, saj za vsako določajo t. i. srednjeročni proračunski cilj. Korektivni del pakta pa je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki zagotavlja odpravljanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja in previsokega dolga države. Gre za pristop posameznih korakov v obvladovanju presežnega primanjkljaja in zmanjšanju previsokega dolga države. Države, ki kršijo preventivna oziroma korektivna pravila pakta, lahko doletijo sankcije.
Za Slovenijo je do zdaj veljal korektivni del Pakta stabilnosti in rasti, od letošnjega leta pa bo veljal preventivni del pakta. Slovenija je bila v postopku zaradi presežnega primanjkljaja od leta 2009.
Štiri priporočila Bruslja
Slovenija je danes iz Bruslja prejela štiri priporočila:
- glede proračuna: da doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,6 odstotka BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2016 in 2017, da določi srednjeročne proračunske cilje, ki bi upoštevali zahteve Pakta stabilnosti in rasti, da okrepi fiskalni okvir z imenovanjem neodvisnega fiskalnega sveta ter spremeni zakon o javnih financah, da sprejme in uvede reformo zdravstva ter do konca leta 2017 sprejme pokojninsko reformo,
- glede zaposlovanja: da skupaj s socialnimi partnerji poveča zaposljivost nizkokvalificiranih in starejših delavcev,
- da izboljša možnost financiranja kreditnosposobnih podjetij ter da zagotovi ustrezno izvajanje strategije Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB),
- da modernizira javno upravo in sprejme ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena za podjetja ter da izboljša upravljanje in uspešnost podjetij v državni lasti.
2