Torek, 9. 5. 2017, 14.26
7 let, 1 mesec
Vseslovenski projekt Adam za čim prejšnje odkritje prvih znakov demence
Če en dan ključe pozabiš trikrat, to ni isto, kot če jih vsak dan pozabiš dvajsetkrat
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,70
2
Demenca ni zgolj starostna pozabljivost, temveč je možganska bolezen, epidemija 21. stoletja, ki je tako resna in uničujoča, kot je bila v 15. stoletju kuga. Vseslovenski projekt Adam skuša dvigniti raven ozaveščenosti o tej kruti bolezni in pomagati pri zgodnjem odkrivanju.
Demenca je še vedno neozdravljiva. Še vedno bolniki, njihovi svojci in celotna družba nestrpno pričakujemo učinkovito zdravilo proti tej bolezni, s katero je v Sloveniji zbolelo 32 tisoč, v Evropi dobrih devet milijonov, po svetu pa 47,5 milijona predvsem starejših.
Demenca je skupen naziv za razna možganska bolezenska stanja, katerih skupni imenovalec je zmanjšanje ali izguba zmožnosti možganskih dejavnosti. Pri bolnikih najpogosteje zaznavamo izgubo spomina, orientacije, zbranosti kakor tudi motnje govora in izvajanja računskih operacij ter nezmožnost presoje in neredko tudi obvladovanja čustev.
Za zdaj še nimamo učinkovitih zdravil proti demenci, tista, ki so na voljo, pa učinkujejo (predvsem) v zgodnji fazi demence. Ker se pojavni znaki demence lahko prepletajo z običajnimi starostnimi spremembami možganskih dejavnosti, lahko pride do napačne ali zapoznele diagnoze. Predvsem pogostost motenj nakazuje na demenco in ne na običajne starostne spremembe.
Ker dlje živimo, bo število obolelih z demenco še hitreje naraščalo
Toda z demenco vedno pogosteje zbolevajo tudi mlajši, kar še vedno bega znanstvenike in zdravnike, ki še niso uspeli razjasniti vseh okoliščin in skrivnosti te krute bolezni, ki prizadene tudi svojce obolelega, ki skrbijo za njih.
"Za vsakega obolelega skrbijo približno trije svojci, kar pomeni, da demenca že danes kroji življenja okrog sto tisoč ljudi v Sloveniji, za družbo pa je to najdražja bolezen," opozarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Obenem je posvaril, da bo z daljšanjem pričakovane življenjske dobe število obolelih z demenco raslo še hitreje in da se bo v naslednjih od 20 do 25 let po nekaterih projekcijah njihovo število lahko še podvojilo.
"Najtežje je, ko ne veš, da si bolan, a čutiš, da je nekaj narobe"
Do 7. julija bo v Sloveniji potekal vseslovenski projekt Adam, katerega cilj je čim bolj zgodnje odkrivanje prvih znamenj demence. "Najtežje je, ko ne veš, da si bolan, a čutiš, da je nekaj narobe," meni Štefanija L. Zlobec, predsednica Združenja spominčica alzheimer Slovenija. "Ko se enkrat oboleli in svojci tega zavedajo in s tem sprijaznijo, začnejo pravilno ravnati," je dodala.
V šestih slovenskih regijah bodo vsak dan pregledali devet do deset starejših od 60 let, kar pomeni, da bodo s programom zajeli okrog 450 starostnikov iz vse države. Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev, je zelo zadovoljen nad odzivom, zlasti na podeželju, kjer so do takih preventivnih akcij pogosto zadržani: "Na vasi je pogosto tabu, češ 'moj mož že ne more biti bolan!'"
Začetnega stanja demence ni preprosto ugotoviti
Toda prva znamenja demence so pogosto pritajena in se jih lahko zamenja z drugimi stanji. "Če en dan ključe pozabiš trikrat, to ni isto, kot če jih vsak dan pozabiš dvajsetkrat," poenostavljeno opisujejo nosilci in izvajalci vseslovenskega projekta Adam za zgodnje odkrivanje demence.
Ravno zato je elektroencefalogram (EEG) izjemno uporabna metoda, saj ni le najcenejša in najdostopnejša za preučevanje možganske dejavnosti, temveč tudi zato, ker v svojih valovih skriva bogastvo informacij, ki ostanejo prostemu očesu skrite. Te meritve, ki za preiskovanca niso boleče in trajajo približno eno uro, so po primerni obdelavi podatkov izjemno pomemben vir podatkov za zdravnike, preiskovance in njihove svojce, v okviru projekta Adam jih bodo izvajali brezplačno, anonimno in nezavezujoče.
Ali bo Adam sledil korakom Svita, Dore in Zore?
Kako resno je vprašanje demence, govori dejstvo, da je (tudi) Malta kot eno od prioritet svojega predsedovanja postavila prav demenco. Slovenija je ena od držav, ki sicer ima strategijo obvladovanja demence, a še vedno nima takšnega nacionalnega presejalnega programa, kot so Svit (zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke), Dora (zgodnje odkrivanje karcinoma dojke) ali Zora (zgodnje odkrivanje karcinoma materničnega vratu).
"Želimo si, da bi po vzoru Svita, Dore in Zore tudi Adam prerasel iz vseslovenskega projekta v nacionalni program." pic.twitter.com/ZVdMbFdfb1
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) May 9, 2017
Prav zato izvajalci vseslovenskega projekta Adam upajo, da bo tudi ta prerasel v nacionalni program, kajti, ne nazadnje, demenca je, kot pravijo strokovnjaki, ena od najdražjih bolezni za družbo, ki družbo bremeni enako kot vsa rakasta obolenja ali vsa obolenja srca in ožilja.
"Upamo, da bo naslednje novo zdravilo vsaj ustavilo možganske spremembe, ki vodijo do dememce, še bolje pa, če bodo lahko popravila okvare," je optimističen Pirstošek.
"V Sloveniji je vsajen mit, da je Alzheimerjeva bolezen usoda, a je z zgodnjim odkritjem te bolezni mogoče narediti veliko!" pic.twitter.com/L84KUlZFgJ
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) May 9, 2017
Zanimanje za program Adam bo prav tako eden od argumentov za nadgradnjo v nacionalni program, vse zainteresirane upravičence, ki tokrat ne bi prišli na vrsto, pa bodo obvestili o novih možnostih preventivnega pregleda takoj, ko bodo te na voljo, zagotavljajo izvajalci vseslovenskega programa Adam.
2