Cenzura: Jankovićeva farmacevtka je udarila po policiji

Zorana Jankovića je objava neprijetnih informacij, ki niso bile le o farmacevtki, ki so jih zbrali tožilci tudi s pomočjo tajnih prisluškovanj, hudo razjezila, in protestiral je, kako je to lahko ušlo v javnost, pri nekdanjem pravosodnem ministru Goranu Klemenčiču. Bile so posledice. Dostop do dokumentov o svojem delovanju so oblasti novinarjem in javnosti po tem ostro omejile.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je novo politiko napovedal tako: "Organizacijo dela v zadevah dostopa do informacij javnega značaja bomo spremenili tako, da bodo dokončno odločali v teh zadevah nosilci višjih funkcij."  "Višji" so odločanje, kaj se sme izvedeti, seveda, razumeli v korist najširšega varstva zasebnosti "nosilcev javnih funkcij". Tožilstvo je novinarju Anžetu Vohu Bošticu poslalo anonimizirane ovadbe, v katerih pa so bili tudi podatki o pogovorih z mlado farmacevtko Katarino, ki je prišla na obisk k županu, da bi dobila zaposlitev za nedoločen čas v lekarni, ki je v lasti občine. Župan je po obisku posredoval pri direktorju lekarn Marjanu Sedeju, da je ta s pomočnico za kadrovsko področje Spomenko Sluganović uredil, da je ženska dobila pravo zaposlitev. Mlada ženska je – po objavah Boštica – Jankoviću zagotovila nežnosti. Najmanj dvakrat. 

Posledica farmacevtke: "Čim bolj restriktivno"

Šketa je, kako bodo od zdaj ravnale oblasti, ko gre za pravico javnosti do obveščenosti, opisal s stavkom: "Glede posredovanja informacij javnega značaja bomo na Vrhovem državnem tožilstvu RS vztrajali, da bo praksa posredovanja informacij v predkazenskih in kazenskih postopkih v zadevah, ki niso odprte za javnost, po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), čim bolj restriktivna." 

Podobno so "zasebnost" tistih, ki zlorabljajo oblast, po protestu Jankovića pri pravosodnem ministru Goranu Klemenčiču, po farmacevtsko restriktivno začeli razumeti tudi v sodstvu in drugod.

Vrhovno sodišče je pozneje odločilo celo, da v kazenskih postopkih zakon o dostopu do informacij javnega značaja sploh več ne velja. Na posnetku sta nekdanji pravosodni minister Klemenčič in nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša:

Kako so v sodstvu pozneje prikrivali goljufanja nekdanjega mariborskega župana Andreja Fištravca v volilni kampanji, za katero ni poravnal računov, lahko preberete tukaj: VPLIV JANKOVIĆEVE FARMACEVTKE NA PRIMER FIŠTRAVEC.

Podoben primer, kako so s prikrivanjem podatkov, tudi o imenu in priimku, in o tem, ali so mu pred tem že sodili, ščitili "zasebnost" posiljevalca dveh študentk Alija Safinija, pa tukaj: CENZURIRANO: OSUMLJENI DVEH POSILSTEV SAFINI ŽE PREJ NA POGOJNI STEPEL DVE ŽENSKI 

Povsem enak vzorec "čim večje restriktivnosti"  je zdaj pokazala policija, kjer v pičlih nekaj mesecih že tretjič ljudem na vso moč prikriva vsebino poročila o vladnih zlorabah policijskih podatkov za politična obračunavanja. Prvič je to storila, ko nam je sporočila, da se je zgodil čudež in da je izgubila svoje lastno Gričarjevo poročilo, ki bremeni tudi nekdanjega premierja Janeza Drnovška.

Novice Čudo: policija izgubila zaupno poročilo o nadzoru, ki bremeni Drnovška

Med drugim to poročilo razkriva, kako je nekdanji premier Drnovšek s ponarejenimi ugotovitvami Sove o krivdi srbskih obveščevalcev poskušal vplivati na urednika Slovenskih novic Marjana Bauerja, da ta z razkrivanjem, kaj se je res dogajalo, ne bi kompromitiral takratnega notranjega ministra Mirka Bandlja, ki je zaradi afere pozneje v državnem zboru padel po interpelaciji.

V zgodovini je ob Bandlju po interpelaciji padel le še Zoran Thaler. Gričarjevo poročilo je bilo ob nastanku označeno kot "strogo zaupno". Da bi lastno poročilo na policiji kar izgubili, je bilo zelo malo verjetno.

Na nenavadno ravnanje smo opozorili ministra Aleša Hojsa (SDS). Po "pritisku z vrha" je policiji le uspelo najti poročilo, s katerega je leta 2007 takratni direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek umaknil oznako uradna tajnost – strogo zaupno. Kot se je pokazalo, ko so nam močno cenzurirano poročilo le poslali, so pridobili verzijo poročila, ki je bila narejena za poslanca Romana Jakiča.  

Farmacevtska cenzura za oblast nerodnih podatkov

A čeprav so na policiji dokument našli in ni več zaupen, so nam najprej sporočili, da ljudje nimajo pravice izvedeti, kaj v njem piše. V celoti naj bi namreč bilo to poročilo zasebne narave. Ker se mi to ni zdelo preveč logično, sem sprožil spor pred informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, ki nam je pritrdila, da na policiji javnosti, da bi zavarovali zasebnost, ne smejo kar prikriti celotnega poročila o hudih zlorabah oblasti v povsem službenem času in s službenimi sredstvi. 

Po odločitvi Prelesnikove, ki nam je pritrdila, da na policiji ne morejo vsega cenzurirati, so nam s policije poslali poročilo, ki ga zahtevamo že več mesecev, a je že spet skoraj v celoti cenzurirano. 

Običajno bi jim takšno goljufanje uspelo. Novinarji in javnost ne vemo, kaj v prikritih delih dokumentov, denimo sodb sodišč, piše. Ne moremo preveriti, ali so tam morda povsem službene stvari ali kakšno dogovarjanje, kako z lažmi očrniti konkurente za oblast, o službah ali intimnostih. 

A tokrat so imeli smolo, na Siolu imamo namreč dele poročila, ki ga zahtevamo in je mogoče pokazati, kaj so prikrili kot zasebno. Zasebno je za policijo, kako je minister Bandelj poskušal v službenem času vplivati na takratnega urednika enega največjih časopisov Bauerja, da bi očrnili Janeza Janšo (SDS). In podobne intimnosti. 

Tako je videti cenzurirana 13 stran (levo) in original (desno) "Gričarjevega" poročila:

Fotogalerija

1

 / 1

Za povečavo in lažje branje kliknite dvakrat na sliko. 

Sramota!

Odločba, da nam v tretje vendarle predstavijo Gričarjevo poročilo, po kateri pa tega že spet niso storili, je takšna: 

Skoraj v celoti po farmacevtsko cenzurirano poročilo (cenzurirani niso le zelo splošen uvod, zaključek in še nekaj nepomembnih delov), si lahko ogledate tukaj: Zloraba dokumentacije in podatkov policije v obdobju med 1. 10. 1998 in 22. 2. 1999.