Delo: V Sloveniji je kar 244 ljudi starih sto let ali več

Delo V tokratni Sobotni prilogi je med drugim objavljen intervju z bančnikom Francetom Arharjem, ki je razkril, kako vidi zadržke Bruslja pri zagonu slabe banke. Kot predsednik nadzornega sveta NLB je napovedal prevetritev sporne pogodbe s tujo kadrovsko agencijo. Z njim so govorili tudi o vprašanju zagrebške Ljubljanske banke, poslovanju bank in vzrokih za to, da so se, skupaj z davkoplačevalci, znašle v začaranem krogu.

Delo poroča tudi o tem, kje v Sloveniji živi največ stoletnikov. Pri nas je po podatkih statističnega urada na začetku letošnjega leta živelo 244 ljudi, ki so bili stari najmanj sto let, od tega 38 moških in 186 žensk. Njihovo število narašča, največ pa jih na 100 tisoč prebivalcev živi na Goriškem.

V časniku pišejo še o podpori obveznemu porodniškemu dopustu za moške, ki je ni. Načrtovane spremembe družinske zakonodaje so komaj ugledale luč, pa se že krešejo mnenja o tem, kakšna je pravzaprav prava, tradicionalna družina. Gre za predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da morajo očetje vsaj za 30 dni na porodniški oziroma očetovski dopust, sicer bo ta ostal neizkoriščen. V državnem zboru je bilo že mogoče slišati, da se vlada, namesto da bi se osredotočila na reševanje finančnih in gospodarskih težav, ukvarja z novimi in umetnimi težavami.

Dnevnik Dnevnik piše o tem, da je kriza univerze prisilila, da se bolj kot nekoč prijavljajo na razpise za evropska sredstva. Na vseh štirih univerzah so se pohvalili z obetavnimi smernicami: število odobrenih raziskovalnih projektov narašča. Kriza je namreč po slovenskih univerzah udarila z macolo. V primerjavi z obdobjem pred izbruhom krize dobivajo od države za dobro četrtino manj sredstev. Zato so bile prisiljene, da se bolj angažirano prijavljajo na razpise za evropske raziskovalne projekte.

V sobotnem Dnevniku tudi o olajšavah za samostojne podjetnike. Te po novem čaka nekaj sprememb pri pripravah na samozaposlitev. Višja bo subvencija, ki po novem znaša 5.000 evrov, hkrati pa bodo lahko tisti, ki se bodo samozaposlili prvič, izkoristili tudi delno oprostitev plačila prispevka za socialno varnost. Na Zavodu RS za zaposlovanje so pojasnili, da se subvencija za samozaposlitev zvišuje, ker je bila enaka vse od leta 2008, zdaj pa jo želijo uskladiti z rastjo minimalne plače in obveznih prispevkov za socialno varnost.

Dnevnikov Objektiv pa poroča o tem, zakaj Slovenija Edwardu Snowdnu, tako imenovanemu žvižgaču, ki je razkril dokumente o ameriškem prisluškovanju, ne more ponuditi azila. Teritorialni azil je pravno urejen z ženevsko konvencijo o beguncih iz leta 1951. Pravici do azila se po konvenciji reče pravica do statusa begunca. Na drugi strani imamo diplomatski azil, ki pa je zgolj pravna institucija regionalnega običaja. Snowden v Sloveniji ne bi mogel dobiti azila, ker po ženevski konvenciji o beguncih za podelitev azila ni dovolj, da nekoga domače oblasti hudo preganjajo. Pri diplomatskem azilu je drugače, a je pravno priznan samo v regionalnem okviru Latinske Amerike. Za pridobitev tega je dovolj že, da te oblasti preganjajo.

Večer Časnik Večer poroča o spominskem pohodu na Triglav. Slovenske veteranske in borčevske organizacije so letos pripravile že 28. spominski pohod na Triglav, ki se je pričel v petek zjutraj, zaključil pa se bo popoldne na Rudnem polju na Pokljuki. Na zaključni prireditvi ob 13. uri organizatorji pričakujejo preko 5000 ljudi, nagovorila pa jih bo tudi predsednica vlade Alenka Bratušek.

Pišejo tudi o uveli modri roži srbskega poslovneža. Pred dnevi je podjetje Blue Rose (modra roža) s sedežem v ameriški davčni oazi Delaware kupilo 53,85 odstotka delnic pomurskega farmacevta Galex. Pogodba še ni veljavna, ker kupnina ni bila nakazana, torej je še zmeraj možno, da posel pade v vodo, kot se je to zgodilo pri celi vrsti kupčij, v katere je bil vpleten Blue Rose. Tudi v primerih Peka, Alpine in srbske Jugoremedije so ameriški vlagatelji lastnikom obljubljali lepa plačila in sanacijo firm, na koncu pa iz vsega skupaj ni bilo nič.