"Digitalizirano" slovensko sodišče v 21. stoletju: prenos obravnave za le deset ljudi

Razumljivo je, da je zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom v dvorani lahko le osem prisotnih, nerazumljivo pa, da je javni videoprenos sodne obravnave omejen le na deset udeležencev. Če je obravnava javna, bi pričakovali, da jo neomejeno število zainteresiranih oseb lahko prek videopovezave spremlja kjerkoli, ne pa, da morajo ljudje sedeti na sodišču.

Za kaj gre? Kandidata za mestni svet Vili Kovačič in Tomaž Ogrin sta po lokalnih volitvah leta 2018, na katerih je slavil Zoran Janković, na upravno sodišče vložila pritožbo. Ključni razlog zanjo je nezakonito in neustavno vplivanje na volilni izid pri glasovanju na volitvah, ki so potekale 18. novembra 2018. Pritožnika trdita, da je županski kandidat Janković javno glasilo Ljubljana izrabljal za promocijo sebe in svoje Liste Zorana Jankovića (LZJ). V glasilu namreč v času volilne kampanje po njunih navedbah ni bilo niti ene objave stališč konkurenčnih kandidatov oziroma list, bile pa so sugestivne objave v korist takratnega župana Jankovića in njegove liste.

Kovačič opozarja, da je za tako pomembno sodno obravnavo dovoljena udeležba le 18 oseb bistveno premajhna. Če šole in mladoletni otroci lahko izvajajo pouk prek avdio- in videopovezave, je trdno prepričan, da je sojenje, ki ga izvajajo visoko profesionalne osebe, zlahka in v popolnosti izvedljivo na enak način - spremljanje po avdio- in videopovezavi. "Kamena doba ni prenehala, ker bi zmanjkalo kamenja, ampak ker jo je nadomestila digitalna," je do prakse sodišča kritičen Kovačič.

Sodišče nima opreme za prenašanje obravnav

Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan se brani, da upravno sodišče, na žalost, za zdaj še ni opremljeno s tehnično opremo za prenašanje obravnav. Glede prisotnosti javnosti na glavnih obravnavah na sedežu ljubljanskega upravnega sodišča pa pojasnjuje, da ima sodišče tri razpravne dvorane, t. i. veliko, srednjo in malo dvorano.

"Obravnava v konkretni zadevi je bila razpisana v veliki razpravni dvorani. Ob upoštevanju, da so bile vabljene tri stranke, to je šest oseb skupaj s pooblaščenci, in da so bila vabila izkazana, je sodišče torej pričakovalo šest oseb na obravnavi. Glede na prostorske možnosti velike razpravne dvorane z upoštevanjem ukrepov NIJZ, ki določa 1,5 metra razdalje med osebami v zaprtih prostorih, smo ugotovili, da je lahko v veliki razpravni dvorani, poleg senata, zapisnikarice in strank, največ še osem oseb, predstavnikov zainteresirane javnosti, to je medijev in druge javnosti," pravi Šeganova.

Dodaja, da se sodišče zaveda pomena javnosti, zato so ji nameravali omogočiti, da v sosednji srednji razpravni dvorani spremlja potek glavne obravnave s sliko in zvokom. Ob upoštevanju velikosti srednje razpravne dvorane in zgoraj navedenih ukrepov NIJZ so ugotovili, da ta dvorana lahko sprejme deset oseb.

O prisotnosti medijev in drugih bi odločil senat

Izrecnega povpraševanja po udeležbi zainteresirane javnosti niso prejeli in tudi niso imeli prijav oseb, ki bi želele spremljati obravnavo. "Glede prednosti pri udeležbi lahko povemo, da nihče nima posebne prednosti. O prisotnosti javnosti (mediji in druge osebe) bi odločil senat," je dejala.

Obravnava, ki bi se morala zgoditi v petek, je bila sicer zaradi predloga za izključitev sodnika poročevalca Boštjana Zalarja preklicana. "Datum nove obravnave še ni predviden. Ko bo pravnomočno odločeno o predlogu za izločitev, bo sodišče ponovno razpisalo obravnavo," je pojasnila Šeganova.

O izločitvi sodnika Zalarja se je sicer v preteklosti že razpravljalo, a je senat ni sprejel. Pritožnik Kovačič je zato podal nove argumente in uspel. Če naj bi bilo prvič razlog njegovo sorodstveno razmerje z nekdanjim pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem, pa naj bi bilo v aktualni zadevi - po mnenju pritožnika - neuradno sporno Zalarjevo nasprotovanje javni, odprti obravnavi.