Četrtek, 28. 11. 2024, 13.58
2 uri, 47 minut
DZ vnovič potrdil zakon o izvrševanju proračunov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
DZ je danes s 50 glasovi za in 26 proti vnovič potrdil zakon o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026. Nanj so državni svetniki izglasovali veto, ker je DZ v postopku sprejemanja proračuna za leto 2025 potrdil dopolnilo, s katerim so jim v korist onkološkega inštituta odvzeli nekaj manj kot pol milijona evrov.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je danes povedala, da je bil obseg sredstev v finančnem načrtu državnega sveta za leto 2024 določen v višini 3,2 milijona evrov, do 27. novembra pa so odhodki tega organa znašali 2,5 milijona evrov. Za leto 2025 je kljub zmanjšanju sredstev obseg določen v višini 3,4 milijona evrov in pričakovati je, da bo to zadostovalo za njihovo nemoteno delovanje.
"V primeru izkazanih utemeljenih potreb je izjemoma mogoče zagotoviti dodatna sredstva," je dodala. Kot je spomnila, je DZ potrdil predlog določbe, na podlagi katere se sredstva proračunske rezervacije porabijo za tiste namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali niso zagotovljena v zadostnem obsegu, omogočajo pa nemoteno izvrševanje proračuna v tekočem letu in so namenjena za izvajanje obveznosti, ki so določene z zakoni in predpisi.
V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica so soglašali s pojasnili vlade in zakonu v predstavitvah stališč napovedali ponovno podporo. Medtem so bili v SDS in NSi do takšnih potez zelo kritični.
Andreja Kert iz Svobode je povedala, da zakon zagotavlja ustrezne pravne podlage, po katerih bodo proračunski uporabniki tekoče izvajali svoje naloge. Spomnila je, da je DZ spremenil tudi druge določbe, denimo dvig povprečnine za občine, dodatna sredstva za občine in davčno razbremenitev zavezancev za dohodnino.
Zavrnitev tega zakona bi bila po besedah Milana Jakopoviča iz Levice škodljiva, saj se sredstva prerazporejajo za reševanje prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana. "V Levici smo mnenja, da je javno zdravstvo ena najpomembnejših prioritet te vlade," je obrazložil njihovo podporo zakonu.
Soniboj Knežak iz SD je povedal, da delovanje državnega sveta in drugih neodvisnih proračunskih uporabnikov ne bo ogroženo. Vlada pa bi morala bolje usklajevati konkretne predloge proračunskih sredstev, zato bodo v prihodnje bolj vztrajali pri neposeganju v finančne načrte teh organov brez njihovega soglasja, je napovedal.
Tomaž Lisec iz SDS je glede onkologije vprašal: "Ali ste res tako nesposobni, da ne znate izpeljati zakona o investicijah na področju zdravstva iz leta 2021, ampak raje jemljete državnemu svetu in računskemu sodišču?" Opozoril je na neusklajeno krčenje sredstev računskemu sodišču in na nakup stavbe na Litijski cesti. Zakonu tako ostro nasprotujejo tudi "zaradi namena vlade, ki želi uzakoniti dosedanje nepravilnosti pri porabi proračunske rezervacije".
Zakonu nasprotujejo tudi v NSi. "Ne glede na vlado je pomembno, da krepimo te institucije, da so neodvisne, da so robustne in da so steber demokratičnega procesa," je poudaril Jernej Vrtovec. Tako je eden izmed njihovih argumentov, zakaj zakonu nasprotujejo, to, da "ne spoštujete nadzornih institucij pravne države, jih ne krepite, ampak jih finančno omejujete", je pojasnil.
