Ponedeljek, 3. 3. 2025, 16.47
3 ure, 39 minut
Golob pred izrednim vrhom EU o Ukrajini sklical srečanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,09
V premierjevem kabinetu danes niso komentirali dogovorov, sprejetih na nedeljskem srečanju voditeljev več evropskih držav, ki ga je v Londonu gostil britanski premier Keir Starmer in na katero premier Golob ni bil vabljen.
Premier Robert Golob, ki se bo v četrtek v Bruslju udeležil izrednega vrha EU o Ukrajini in krepitvi evropske obrambe, je za sredo sklical srečanje s ključnimi deležniki, na katerem bodo govorili o temah vrha, so potrdili v njegovem kabinetu. Nedeljskega srečanja v Londonu o Ukrajini medtem niso komentirali.
Na sredinem srečanju naj bi med drugim sodelovali veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič ter predstavniki ministrstva za obrambo.
Golob ni bil vabljen na Starmerjevo srečanje
V premierjevem kabinetu danes niso komentirali dogovorov, sprejetih na nedeljskem srečanju voditeljev več evropskih držav, ki ga je v Londonu gostil britanski premier Keir Starmer in na katero premier Golob ni bil vabljen.
Na njem so se dogovorili o načrtu v štirih točkah, ki med drugim predvideva nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in ekonomskega pritiska na Rusijo. Poudarili so nujnost udeležbe Ukrajine na kakršnihkoli mirovnih pogovorih in izpostavili, da mora trajen mir zagotoviti suverenost in varnost države. Dogovorili so se tudi za oblikovanje t. i. koalicije voljnih, ki bi branila uresničevanje morebitnega mirovnega dogovora.
Na srečanju je bilo govora tudi o krepitvi evropske obrambe, kar bo tudi tema četrtkovega izrednega vrha Unije.
Tega je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sklical zaradi spremembe politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Rusije in Ukrajine. V vabilu je zapisal, da naj bi na njem sprejeli prve kratkoročne odločitve, da bi Evropa postala bolj suverena, sposobna in bolje opremljena za spopadanje s trenutnimi in prihodnjimi izzivi za njeno varnost.
Slovenija za obrambo namenja najmanjši delež proračuna
Slovenija je med evropskimi državami, ki za obrambo namenijo najmanjši delež proračuna. Cilj Nata, da bi za obrambo namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda, naj bi dosegla šele leta 2030, medtem pa v zavezništvu že napovedujejo, da bo treba delež še zvišati. Da mora Evropa okrepiti obrambo, je dejala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki bo pred vrhom članicam Unije poslala pismo o povečanju obrambnih izdatkov.
Golob je sredi februarja dejal, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost, in ob tem poudaril, da je ključno, da bodo izdatki dobro naloženi.
Sajovic: Slovenija ni in ne more biti otok sam zase
Obrambni minister Borut Sajovic je danes na novinarsko vprašanje glede pozivov o zvišanju izdatkov za obrambo menil, da Slovenija ni in ne more biti otok sam zase. Kot članica Nata bo morala Slovenija dogovore in pravila, ki bodo sprejeti, spoštovati, vendar pa "ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki", je dejal.
Razprave o zvišanju obrabnih izdatkov so danes z izjemo poslanske skupine največje vladne stranke Svoboda komentirali tudi predstavniki poslanskih skupin.
Slovenija bi se po besedah Žana Mahniča (SDS) morala najkasneje prihodnje leto pridružiti državam v Natu, ki namenjajo dva odstotka BDP za obrambo. "Obstajajo številni viri financiranja, tako da se ni treba spraševati, ali topovi ali maslo, mi zagovarjamo oboje," je dejal. Če se bodo v prihodnjih mesecih potrebe po obrambnih izdatkih in po dodatnem oboroževanju povečevale, pa Slovenija seveda mora temu slediti, je ocenil.
Tudi Janez Žakelj (NSi) je poudaril, da mora Slovenija kot članica Nata izpolnjevati dogovore. Na vprašanje, kje dobiti sredstva za povečanje obrambnih izdatkov, pa je med drugim ocenil, da bi lahko nevladne organizacije dobile manj, opozoril je tudi na slabo porabljena javna sredstva. "Mi smo za mir, tako se moramo pripravljati in oboroževati," je poudaril.
Damijan Bezjak Zrim (SD) dvomi, da bo Slovenija v nekaj letih lahko zagotovila dva, kaj šele tri odstotke BDP za obrambo. Vsekakor si želimo, da bi izpolnili dane obljube zvezi Nato, ampak tudi sami vidimo, da znotraj Nata ni enotnosti, je opozoril. Varnostne razmere so resne, vendar se je treba hkrati vedeti, kje bi sredstva vzeli, je dejal in pozval k preudarnosti, v kaj bo Slovenija vlagala v prihodnje.
Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec pa je glede povečevanja obrambnih izdatkov poudaril, da je potreben razmislek o vlogi Nata in ali ga sploh še potrebujemo. Evropa je na razpotju, svet po izvolitvi Donalda Trumpa ni več tak, kot je bil pred njegovim imenovanjem. Naloga zaspane Evrope ni, da brezglavo leta levo in desno, ampak mora razmisliti, kakšna je njena vloga v svetu in na podlagi tega oblikovati svojo obrambno politiko, je dejal.
