Gremo v hribe – na 6.000 metrov in še višje!

Foto: Shutterstock

Stole sta usmerila proti – za ljubljanske razmere – slepečemu soncu, se udobno namestila, kot da sta v ležalnikih na plaži in se začela sončiti. "Halo, kaj pa vidva?!" se je oglasil zaprepadeni uslužbenec. "Trenirava za Everest! Na 8.000 metrih je noro močno sonce in morava se navaditi," se je glasil odrezav in nekolikanj dvoumen odgovor. Mlada, ambiciozna, športno usmerjena uslužbenka ni ostala dolžna: "No, jaz pa za Ande! Cordillera Blanca. Čez 6.000 metrov!" Ker se je čas odmora iztekel, so uslužbenci kandidata za Everest pustili na sončni terasi, nas pa je pričujoči dialog navdihnil, da smo raziskali, kakšno zavarovanje skleniti, če se odpravljamo v tuja gorstva na zares velike višine.

Švicarji najprej vprašajo, kako bo s kritjem stroškov

Kadar se odpravljamo v hribe, bodisi v naše gore bodisi v evropske Alpe, da o najvišjih gorstvih sveta (Himalaja, Andi) ne govorimo, je smiselno (in v nekaterih primerih – recimo pri organiziranih trekingih odpravah – obvezno), da imamo sklenjeno ustrezno zavarovanje, ki bo zajemalo nezgodno zavarovanje, zavarovanje stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco in zdravstveno asistenco za tujino ter zavarovanje zasebne odgovornosti.

Če gredo v Sloveniji stroški helikopterskega ali klasičnega reševanja v gorah, razen v primeru hude malomarnosti, iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v breme ZZZS, je v tujini to bistveno drugače. Že profesionalni švicarski gorski reševalci vas niti v helikopter ne naložijo, dokler ni razjasnjeno, kako bo s kritjem stroškov, kakšen logistični in finančni zalogaj pa je recimo reševanje na velikih višinah v Himalaji, na težko dostopnih pobočjih, na stotine kilometrov daleč od urbanih središč, najbrž ni treba pojasnjevati.

Asistenčno kritje za stroške reševanja in zdravstvene stroške v tujini je tako enako pomembno kot primerna oprema in ustrezna psihofizična pripravljenost. Vpogled v sistem zavarovanj, ki pridejo v poštev ob odpravah v tuja gorstva, je pokazal, da zavarovalne premije sploh niso visoke v primerjavi s stroški, ki jih moramo nameniti za aranžma (letalo, prevoz, oprema, vodenje, nastanitev …), in zanemarljivo nizke glede na to, kakšno finančno polomijo nam lahko povzroči helikoptersko reševanje v švicarskih Alpah, da česa višjega ne omenjamo. Res pa je, da obstajajo tudi tveganja, ki so tako velika, da jih zavarovalnice enostavno ne želijo pokriti (npr. določene vrste solo plezanja).

Tri kategorije zavarovanja

Za potrebe tega članka lahko zavarovanja za namen pohodništva, trekinga, gorništva in alpinizma ter drugih športnih aktivnosti razdelimo v tri kategorije: 1.) turistično zavarovanje – zavarovanje potovanj v tujino; 2.) zavarovanje za aktivnosti do 6.500 metrov nadmorske višine; 3.) zavarovanje za alpinistične odprave nad 6.000 metrov nadmorske višine.

Kot rečeno, bo z vidika zavarovanja za gibanje po slovenskih gorah dovolj, da smo vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. To nam bo zagotovilo reševanje, če je treba, tudi helikoptersko, ter prevoz v bolnišnico. Zadnja leta je število gorskih nesreč v naših gorah že krepko čez 600 letno, pri čemer helikopter opravi približno tretjino reševanj, preostale primere reševalci rešujejo peš, na klasičen način.

Foto: Shutterstock

1. Turistično zavarovanje – zavarovanje potovanj v tujino

Tovrstno zavarovanje je primerno takoj, ko bomo stopili na prvi hrib čez mejo Republike Slovenije. V takšni ali drugačni obliki ga ponuja več slovenskih zavarovalnic, gre za podobne produkte, ki se med seboj razlikujejo glede na obseg kritja, zavarovalno vsoto, vključenost morebitnih družinskih članov ali članov skupine.

Najprej ponovimo, zakaj evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ni dovolj. Ta zagotavlja nujno zdravniško pomoč pri zdravnikih ali v zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže, vendar le do višine, ki jih v tisti državi krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Velja v EU, državah Evropskega gospodarskega prostora ter v Švici, Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Srbiji. Kritja obveznega zdravstvenega zavarovanja so v tujini zelo omejena, cene zdravstvenih storitev pa so lahko zelo visoke. Za številne zdravstvene storitve je v tujini zato potrebno doplačilo. V takšnih primerih mora zavarovanec doplačilo kriti sam. Kartica tudi ne krije stroškov prevoza v Slovenijo, stroške prevoza v bolnišnico pa krije le v nekaterih državah. Zato lahko rečemo, da je zavarovanje za tujino nadgradnja evropske kartice.

Pozorno preberite drobni tisk

V osnovi gre za zavarovanje, namenjeno kritju stroškov nujnih zdravstvenih in z njimi povezanih storitev v tujini. Vključuje tudi medicinsko asistenco, če zavarovanec zboli ali se poškoduje. Zavarovani so torej asistenčne storitve (24/7), nujni stroški zdravljenja, zdravil in medicinskih pripomočkov, stroški prevoza, morebitni drugi stroški – npr. stroški bivanja bližjih v primeru hospitalizacije, stroški iskanja in reševanja v primeru bolezni ali poškodbe na težko dostopnem območju, odvetniški stroški, stroški prevajalca … Pri teh zavarovanjih moramo biti pozorni na drobni tisk – splošne pogoje, saj ti iz zavarovanja (med drugim) lahko izključujejo zavarovalni primer, ki nastane kot posledica bolezni ali nezgode nad določeno nadmorsko višino (npr. 6.000 m) ali pri izvajanju visoko tveganih aktivnosti ter ekstremnih športov na profesionalni, amaterski ali rekreativni ravni, pri čemer – pozor! – kakšna zavarovalnica kot ekstremni šport šteje tudi turno smučanje, kanjoning, raftanje na divjih vodah, ultra maraton … Ponavljamo torej, da je pred sklepanjem treba preučiti splošne pogoje oziroma dodobra izprašati zavarovalnega agenta.

2. Zavarovanje za aktivnosti do 6.500 metrov nadmorske višine

Posebej za zelo resne in aktive pohodnike, gornike, alpiniste, turne smučarje pride v poštev člansko zavarovanje, ki ga pri nas za svoje člane v navezi z eno izmed na slovenskem trgu delujočih zavarovalnic ponuja Planinska zveza Slovenije (PZS). To zajema stroške za bolnišnično zdravljenje in vrnitev poškodovanega v domovino v okviru zdravstvene asistence, ki pa velja samo v primeru reševanja ponesrečenca v gorah. Morebitni drugi zdravstveni zapleti v tujini, ki niso povezani s planinsko dejavnostjo in reševanjem v gorah, niso vključeni v člansko zavarovanje.

Gre za produkt, kot nalašč za v prejšnjem odstavku omenjene ljubitelje aktivnosti v naravi. Člansko zavarovanje velja za:

• pohodništvo do 6.500 metrov nadmorske višine,
• treking do 6.500 metrov nadmorske višine,
• gorništvo do 6.500 metrov nadmorske višine (to vključuje lažje plezanje do IV. stopnje po težavnostni lestvici UIAA, v snežnih razmerah do naklona 45°, ledne smeri do tretje stopnje na sedemstopenjski lestvici in kombinirane težavnosti do M4 na 12 stopenjski lestvici),
• alpinizem in športno plezanje (tudi ledno) do 6.000 metrov nadmorske višine v naravi ali na za to ustrezno urejenih plezališčih in umetnih stenah ter
• balvansko plezanje.
• Velja tudi za turno kolesarjenje, pri čemer – pozor! – nesreče na urejenih cestah za motorna vozila in kolesarskih stezah v urbanih okoljih niso vključene v zavarovalno kritje, razen če se nesreča zgodi v okviru turnokolesarske ture.
• V poštev prideta tudi turno smučanje in deskanje, ko se turne smuči oz. deska uporabljajo zgolj kot pripomoček za hojo oziroma spust po snegu pri izvajanju planinske dejavnosti (pripomoček za doseganje cilja).

Na PZS posebej opozarjajo, da alpsko smučanje oz. smučanje zunaj urejenih prog na smučiščih in s kupljeno smučarsko vozovnico ni vključeno v člansko zavarovanje. O zavarovanju smučarjev na urejenih smučiščih, s poudarkom na Italiji, smo pisali tukaj.

Zavarovanje bo zaščitilo tudi krpljanje, kadar so krplje pripomoček za hojo po snegu pri izvajanju planinske dejavnosti, ter prostovoljno vodništvo ter še nekaj dejavnosti, o katerih se lahko poučimo na spletni strani PZS.

Zavarovalno kritje je podano pod pogojem, da član planinske zveze uporablja ustrezno opremo za posamezno planinsko dejavnost in ustrezno upošteva razmere v gorah. Vključeno je tudi kritje za poškodbe in okvare zaradi mraza, višine (!) in zastrupitve.

Foto: Shutterstock

Stroški, ki so vključeni v zavarovanje

Bistveni element predmetnega zavarovanja je seveda kritje stroškov reševanja v gorah. Zavarovanje krije iskanje pogrešanega zavarovanca, ki se upravičeno sproži zaradi reševanja, reševanje zavarovanca po nastanku nesreče in po tem, ko je bil zavarovanec že lociran. Stroški reševanja so stroški zdravstvene oskrbe na kraju nesreče in med prevozom ter stroški prevoza zavarovanca s kraja nesreče do zdravstvenega centra ali bolnišnice v tujini.

Zavarovanje bo v določenih primerih krilo tudi reševanje nepoškodovanega soplezalca, reševanje v primeru poškodbe tehnične opreme, če ta ne omogoča varnega nadaljevanja ture ali alpinističnega vzpona, reševanje v primeru omaganja, izčrpanosti in siceršnjo stisko na gori, ki bi lahko ogrozila življenje člana. Ni nepomembno, da je krita tudi 24-urna asistenca pri organizaciji reševanja v tujini.

Kaj je izključeno?

Poleg alpskega smučanja/deskanja velja opozoriti še na druge aktivnosti, za katere zavarovalno kritje ne velja:

• smučanje s pomočjo helikopterja (heli smučanje – dejavnost je tvegana zato, ker lahko zaradi hitrega dviga na visoke nadmorske višine in hitrega spusta v dolino nastanejo poškodbe, nadalje zaradi plazov in nevarnih terenov itd.),
• alpinizem in športno plezanje brez dodatnega varovanja – solo plezanje nad IV. stopnjo po lestvici UIAA,
• plezanje po urbanih objektih, plezanje po drevesih itd.,
• tekmovanja, razen, kadar je to posebej dogovorjeno in zavarovano pod posebnimi pogoji.
• Prav tako ne velja za člane alpinističnih odprav za aktivnosti nad 6.000 metri – več o tem v naslednji točki.

3. Zavarovanje za alpinistične odprave nad 6.000 metrov nadmorske višine

Če smo dovolj izkušeni, psihofizično pripravljeni in imamo takšno željo ter izpolnjujemo vse pogoje, si bomo mogoče izpolnili življenjske sanje z udeležbo na pravi alpinistični odpravi. Po definiciji PZS gre za "odpravo enega ali več članov, ki je organizirana v območju, ki se nahaja zunaj evropskih in turških gorstev, katere namen je, da prepleza novo smer ali ponovi že preplezano smer v steni, ostenju oziroma opravi daljše grebensko prečenje".

Kadar govorimo o alpinizmu nad 6.000 metri, gre z zavarovalniškega vidika za specializirano področje. Tovrstne aktivnosti vključujejo številna tveganja, povezana z ekstremnimi pogoji,  težkimi tereni, nenadnimi in usodnimi spremembami vremena, orkanskimi vetrovi, ekstremno nizkimi temperaturami, redkim zrakom, ki lahko že sam po sebi povzroči višinsko bolezen.

Vsebino omogočata Slovensko zavarovalno združenje in Agencija za zavarovalni nadzor.