nepremičnine
Četrtek, 24. 4. 2025, 16.54
3 ure, 5 minut
Gurs bo pošiljal posodobljene podatke o vrednosti nepremičnin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Na vladi so danes sprejeli več odločitev, med njimi je tudi sklep o določitvi deležev posameznih vrst plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, lani danih na slovenski trg.
Vlada se je na današnji seji seznanila s pripravo predloga pokojninske reforme, v petek pa ga bo obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet. Med drugim so na vladi sprejeli še 24. poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2021, 2022 in 2023 ter uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin. Na vladi pa ni bilo soglasja k imenovanju Bojana Zalarja za direktorja Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Uredba o modelih vrednotenja nepremičnin
Vlada je danes sprejela uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, na podlagi katere bo geodetska uprava (Gurs) vsem nepremičninam v evidenci pripisala posodobljene posplošene vrednosti.
Gurs na podlagi modelov vrednotenja posameznim nepremičninam izračuna posplošeno vrednost ob upoštevanju stanja na trgu na dan določitve modela in glede na podatke konkretne nepremičnine, ki so v času izračuna zanjo vpisani v uradnih evidencah, so v vladnem sporočilu pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Geodetska uprava je po zakonu dolžna preveriti modele vrednotenja vsaki dve leti. Pri preverjanju modelov je ugotovila, da modeli, kot so določeni z veljavno uredbo iz leta 2020, niso več skladni z merili, ki jih določa zakon. Zato je bilo treba modele vrednotenja prilagoditi stanju na trgu nepremičnin in jih določiti na novo. Po uveljavitvi uredbe, predvidoma bo to v osmih dneh od objave v uradnem listu, bo Gurs vsem nepremičninam v evidenci vrednotenja pripisal posodobljene posplošene vrednosti. O teh vrednostih bodo lastniki nepremičnin obveščeni z zbirnim pisnim potrdilom, ki ga bodo prejeli po pošti še v tem letu, so napovedali na ministrstvu.
Lastniki bodo o novih pripisanih vrednostih obveščeni po pošti.
Vlada se je seznanila s pripravo predloga pokojninske reforme
Kot so sporočili z vlade, so spremembe pokojninske reforme potrebne predvsem zaradi prilagoditev sistema staranju prebivalstva, reforma pa je tudi del zavez Slovenije v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
"V okviru prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so predlagane celovite rešitve, ki bodo v luči široke družbene razprave in socialnega dialoga pripeljale do pravičnega pokojninskega sistema, pri katerem ne bo potrebe po nenehnih izrednih in pogosto arbitrarnih posegih v sistem," so zapisali v uradu vlade za komuniciranje (Ukom).
S predlaganimi spremembami naj bi pripravili sistem na demografski prehod in izboljšali blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Z zagotovitvijo javnofinančne vzdržnosti sistema ter večjih preglednosti in razumljivosti posameznih parametrov in celotnega pokojninskega sistema se bo hkrati povečalo zaupanje v sistem. Na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa želijo s predlogom zvišati število vključenih v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga za svoje zaposlene oblikuje delodajalec.
Postopne prilagoditve
Predlagane spremembe ne bodo uvedene na hitro, ampak bodo začele veljati po ustreznem prehodnem obdobju. Tako se bodo lahko načrti posameznikov prilagodili, prav tako pa se bo lahko prilagodilo delo pri izvajalcih sistemov. To bo preprečilo nenadne spremembe v dinamiki upokojevanja, so še zapisali v Ukomu. Po predlogu, ki je usklajen s socialnimi partnerji, se bo denimo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin, pri katerem zdaj upoštevajo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, pa bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Tako naj bi leta 2040 delež rasti plač upoštevali le še v 20 odstotkih, delež rasti cen življenjskih potrebščin pa v 80 odstotkih. Predvidena je tudi božičnica, ki naj bi bila prvič izplačana že novembra letos.
Na današnji seji vlade so sprejeli tudi predlog novele zakona o zaščiti živali, ki predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah, pri čemer država napoveduje pomoč rejcem pri prehodu na alternativne načine reje. Predvideva tudi obvezno čipiranje mačk in spremenjen način financiranja zavetišč, kjer se med drugim uvaja rejništvo živali.Bistvenih sprememb državnih pomoči ni
Vlada je sprejela 24. poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2021, 2022 in 2023. V teh letih se struktura in razmerje med največjimi kategorijami pomoči nista bistveno spremenila, največji delež so ohranile pomoči za varstvo okolja in energijo. Predlani so bile pomoči večinoma izplačane kot subvencije.
Pomoči za varstvo okolja in energijo so znašale 182,66 milijona evrov oziroma 25,86 odstotka vseh pomoči v letu 2023. Sledile so pomoči za zaposlovanje, ki so predlani dosegle 146,08 milijona evrov, večina je bila namenjena za zaposlovanje invalidnih oseb in prilagoditev delovnega mesta za invalidne osebe, so navedli na ministrstvu za finance.
Pomemben obseg državnih pomoči je bil dodeljen v transportnem sektorju, in sicer 109,73 milijona evrov, večina za železniški promet. Obseg pomoči za kmetijstvo je znašal 65,08 milijona evrov, za raziskave, razvoj in inovacije 51,58 milijona evrov, za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo 54,95 milijona evrov ter za naravne nesreče in izredne dogodke 41,69 milijona evrov.
Večina oziroma 80,4 odstotka državnih pomoči je bilo leta 2023 izplačanih kot subvencije. V obliki znižanja prispevkov za socialno varnost je bilo dodeljenih 15,93 odstotka vseh pomoči, v obliki davčnih oprostitev in izjem 2,83 odstotka, obseg ugodnih posojil in garancij pa je predstavljal 0,63 odstotka vseh pomoči.
Primerjava z EU po navedbah ministrstva kaže, da ima Slovenija primerljiv obseg in strukturo državnih pomoči. Sestavni del poročila so tudi ocene o uspešnosti dodeljenih državnih pomoči, ki so sestavljene iz povzetka poročil, ki so jih posredovali dajalci pomoči. Skupni učinek dodeljenih državnih pomoči je v povprečju ocenjen kot pozitiven, so dodali.
Visoka kakovost življenja v Sloveniji
Vlada se je seznanila tudi z dokumentom Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025, ki ga pripravlja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta združuje vsebine poročila o razvoju in poročila o produktivnosti, ki ju je Umar v preteklih letih pripravljal ločeno. Letos Umar ocenjuje, da je kakovost življenja v Sloveniji visoka, ob precejšnjem zaostanku pri produktivnosti pa je treba ukrepe ekonomske politike prednostno usmeriti v pospešen prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitev ustvarjalne dolgožive družbe in institucionalnega okolja. Celoten dokument bo Umar objavil na svojih spletnih straneh.
Seznanila se je tudi s poročilom o napredku pri koriščenju evropskih kohezijskih sredstev, ki se nanaša na letošnji marec. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je marca izdalo za 1,1 milijarde evrov odločitev o podpori. V tem obdobju je potrdilo operacije v skupni vrednosti 586,8 milijona evrov, izplačil evropskih sredstev pa je bilo za 81,7 milijona evrov. Ministrstvo za finance je v vlogi organa za računovodstvo do presečnega datuma v Bruselj posredovalo zahtevke za vmesno plačilo v skupni višini 51,8 milijona evrov.
Prav tako se je seznanila še s poročilom o izvajanju strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji v lanskem letu. Med glavnimi dejavnostmi je bila priprava predloga zakona o individualnih naložbenih računih, ki ga je vlada potrdila aprila letos. Ministrstvo za finance je lani prvič izdalo državne obveznice, namenjene izključno malim vlagateljem. Med drugim je izvedlo tudi več dogodkov v okviru spodbujanja finančnega opismenjevanja.
Izplačilo stroškov dela pri dolgotrajni oskrbi in dodatnih stroškov zaradi prenove plačnega sistema
Vlada je sklenila, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost prerazporedilo 2,7 milijona evrov za izplačilo stroškov dela javnim zavodom na področju dolgotrajne oskrbe. Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa je naložila prerazporeditev 1,6 milijona evrov za namen plačila dodatnih stroškov iz naslova prenove plačnega sistema v javnem sektorju.
Sprejela je sklep, s katerim je zavrgla zahtevo za izločitev ministra za naravne vire in prostor ter državnega sekretarja na tem ministrstvu iz postopkov odločanja o pritožbah in drugih upravnih dejanjih, povezanih z izdajo gradbenega dovoljenja za kanal C0.
Projekt LIFE Prilagodimo se podnebnim spremembam je uvrstila v načrt razvojnih programov za obdobje 2025–2028. Cilj projekta, ki ga vodi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, je okrepiti odpornost države na vse pogostejše vročinske valove, suše, požare in poplave. Skupna vrednost projekta je nekaj več kot 26,5 milijona evrov, od tega bo Evropska komisija prispevala dobrih 14 milijonov evrov, dodatnih skoraj šest milijonov evrov pa bodo za projekt prejeli iz sklada za podnebne spremembe.
Vlada še o lokalni hrani, igrah na srečo in plastičnih proizvodih za enkratno uporabo
Obravnavala je tudi poročilo delovne skupine za več lokalne hrane v javnih zavodih. Ta je med drugim ugotovila, da se javni zavodi pri izvajanju zakonskih zahtev glede vključevanja ekoloških živil in živil izbrane kakovosti spoprijemajo z različnimi izzivi. Med glavnimi so kadrovske omejitve, cene obrokov, zmogljivosti za skladiščenje živil in dostopnost lokalnih ponudnikov. Na drugi strani so težave neorganiziranost in nepovezanost ponudnikov lokalne hrane ter zahteve po dnevnih dobavah in manjših količinah ter sklepanju okvirnih sporazumov.
Kot skupščina Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa je vlada potrdila poslovni načrt družbe za letos. Družba bo med drugim nadaljevala upravljanje avtobusnega in železniškega javnega potniškega prometa, pri čemer bodo njene dejavnosti temeljile na optimizaciji, integraciji in informatizaciji.
Sprejela je tudi poročilo o delu državne geodetske službe za lani. To opisuje vsebinsko in finančno izvedbo nalog, ki jih je vlada za leto 2024 določila s programom dela državne geodetske službe.
Družbi Admiral Portorož je koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino Admiral podaljšala do konca julija 2030.
Sprejela je tudi sklep o določitvi deležev posameznih vrst plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, lani danih na slovenski trg. Objavila ga bo v uradnem listu.
