Četrtek, 31. 3. 2016, 9.09
7 let, 1 mesec
Bavčar meni, da ima sodnica nekaj proti njemu. Bo dosegel njeno izločitev?
Igor Bavčar je na začetku ponovljenega sojenja v zadevi Istrabenz zahteval izločitev predsednice senata Vladislave Lunder. Njeno ravnanje v prvem sojenju "kaže na opredeljenost do zadeve, najbrž pa tudi do mene osebno", meni.
"Predsednica senata me je, kot je ugotovilo vrhovno sodišče, obsodila brez vsakih razlogov, in je očitno ravnala povsem samovoljno oziroma arbitrarno. (...) Bil sem obsojen za nekaj, kar sploh ni konkretizirano v smislu, kaj naj bi sploh storil, za nekaj, kar sploh ne izpolnjuje ključnih zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja," je zahtevo za izločitev sodnice Vladislave Lunder obrazložil nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, ki meni, da njene odločitve kažejo "neprikrit negativen odnos do moje konkretne zadeve in do mene osebno".
O Bavčarjevi zahtevi bo do prihodnjega tedna, ko se sojenje nadaljuje, odločil predsednik okrožnega sodišča. Izločitev sodnice bi pomenila podaljšanje postopka, saj bi se moral oblikovati nov sodni senat in se seznaniti s sodnim spisom v zadevi Istrabenz.
Zahtevo Sušinskega senat zavrgel
Menjavo sodnice je poleg njega in njegovega odvetnika Marka Bošnjaka iz odvetniške pisarne Čeferin zahtevala tudi odvetnica Kristjana Sušinskega Varja Holec. Ta je v zahtevi navedla, da predsednica senata Vladislava Lunder ni prestala testa nepristranskosti, češ da se je v prvotnem sojenju že med samim postopkom opredelila do krivde Sušinskega (tega, omenimo, zaradi zdravstvenih težav danes ni bilo na sodišču). Sodnica je zahtevo zavrgla.
Prišel pic.twitter.com/XZ0FAfWAqH
— Andreja Loncar (@Andr3jaL) March 31, 2016
Kdaj zadeva zastara?
Ob začetku ponovljenega sojenja se poraja tudi vprašanje zastaranja. Finance so pred dnevi poročale, da naj bi primer zasataral že julija prihodnje leto. Tožilec Jože Kozina, ki danes zaradi vseh postopkovnih zahtev obrambe ni prišel do besede, je po koncu obravnave za STA dejal, da je do zastaranja zadeve še "zelo daleč".
Igor Bavčar na vprašanje, ali želi obramba s postopkovnimi zahtevami, ki smo jim bili priča danes, doseči zastaranje, odgovarja: "To je burka na naš račun." Na vprašanje, zakaj, odgovarja, da je bil po krivem obtožen in obsojen ter da želi, da je tudi drugo sojenje končano.
Kariera Igorja Bavčarja
1991-1992: Prvi notranji minister v samostojni Sloveniji v vladi Lojzeta Peterleta. Leta 1992 je bil eden od ključnih ljudi pri sprejetju odločitve, da se iz registra stalnih prebivalcev Slovenije izbriše več kot 25 tisoč ljudi, ki so jih nato prestavili na seznam tujcev. Pozneje je izbris obžaloval.
1992-1997: Poslanec LDS.
1997-2000: Minister za evropske zadeve v vladi Janeza Drnovška (v tem času se je Slovenija približevala Evropski uniji).
2000-2002: Minister brez resorja v vladi Janeza Drnovška, pristojen za evropske zadeve. Decembra 2001 je odstopil zaradi imenovanja v upravo Istrabenza.
2002-2009: Predsednik uprave Istrabenza, ki se je pod njegovim vodstvom razširil v energetsko-prehrambno-hotelirski holding in v krizi klecal pod težo dolgov. Maja 2009 so nadzorniki Bavčarja razrešili, nato je bil kljub nasprotovanju bank upnic imenovan še na položaj člana uprave, s katerega je odstopil junija 2009
2007-2014: Lastnik FB Investicij, prek katerih je neuspešno vodil prevzem Istrabenza. FB Investicije so bile po podatkih za 2010 77,59-odstotni lastnik družbe Maksima Holding, ki je imela konec novembra 2009 v lasti 25,86 odstotka družbe Istrabenz, nato pa so ji veliko večino tega deleža zasegle banke. Podjetje je leta 2012 pristalo v stečaju, ki se je pred enim letom končal brez razdelitve stečajne mase, torej brez poplačila upnikov.
Zdravstvene težave, nato razveljavitev
Spomnimo, da je bil Bavčar na prvem sojenju obsojen na sedem let, Kristjan Sušinski pa na tri leta zaporne kazni.
Sušinskemu je sodišče zaradi zdravstvenih težav sprva odložilo prestajanje kazni, decembra 2014 pa se je vendarle preselil za zapahe. Junija lani so ga na podlagi odločbe vrhovnega sodišča, ki je septembra sodbo razveljavilo, izpustili.
Bavčar ni odšel v zapor. Na Dobu bi se moral zglasiti oktobra 2014, a je prosil za odlog prestajanja kazni. Sprva mu je sodišče to zavrnilo, zavračali so tudi njegove pritožbe. Po pregledu izvedenca kardiološke stroke je sodišče odlog potrdilo, Bavčar je bil pozneje tudi operiran v izolskem Medicorju. Septembra lani je bila sodba tudi zanj razveljavljena.
Igor Bavčar je bil na prvem sojenju obsojen na sedem let zapora.
Šrot in Nastja Sušinski v zaporu
V zadevi Istrabenz je nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot dobil pet let in deset mesecev zapora. Nastja Sušinski, nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga, je bil sprva obsojen na tri leta in devet mesecev zapora, a je tudi njemu vrhovno sodišče lani delno ugodilo ter mu kazen znižalo na eno leto in deset mesecev zapora.
Nastja Sušinski je v zapor prišel oktobra 2014. Sušinski je po našem izračunu že lahko zaprosil za pogojni odpust (to lahko stori po polovici prestane kazni). Pred dvema tednoma so nam na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij dejali, da je še na prestajanju zaporne kazni, verjetno zaradi odprtega sodnega postopka.
Tudi Šrot je kazen začel prestajati oktobra 2014. Lani je bil obsojen še zaradi zlorabe položaja pri financiranju menedžerskega prevzema Pivovarne Laško, s čimer se je zaporna kazen dvignila na devet let in pol zapora. Sodbo je prejšnji mesec potrdilo višje sodišče, s čimer je postala pravnomočna, pričakovati pa je, da bo tudi v tem primeru na vrhovno sodišče vložena zahteva za varstvo zakonitosti.
2