Petek, 24. 9. 2021, 6.32
3 leta, 2 meseca
Janša: Ob razglasitvi epidemije na NIJZ delali kot v 19. stoletju #video
Preiskovalna komisija državnega zbora, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covid-19, že od 8.30 zaslišuje premierja Janeza Janšo. Komisija preiskuje morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri ukrepih, povezanih z epidemijo.
Robert Pavšič (LMŠ), vodja parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje z epidemijo povezane vladne ukrepe od nastopa vlade Janeza Janše do marca letos, je z Janšo najprej razpravljal o tem, kam naj mu dostavljajo vabila, da se bo morebitnih zaslišanj lahko udeležil tudi v prihodnje. Spomnimo, na zaslišanje so ga povabili že v začetku julija, a so v kabinetu predsednika vlade takrat opravičili Janševo odsotnost na seji, Pavšič pa z opravičilom ni bil zadovoljen, češ da ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu.
"Vabilo smo vam poskušali vročiti na zasebnem naslovu, a se je dvakrat vrnilo," je Janši dejal Pavšič, Janša pa mu je odgovoril, da ga je prejel na vlado. Pavšič mu je pojasnil, da to ni mogoče, saj se vabila vročajo osebno, prejel pa je obvestilo o sklicu seje.
"Vabilo sem dobil v poštni nabiralnik. Veste, kaj je poštni nabiralnik?" je Pavšiču odgovoril Janša.
Kdo je odločal o sestavi in vodji svetovalne skupine?
"Kdo je predlagal ustanovitev vladne svetovalne skupine?" je bilo prvo vprašanje Janši. "Katere?" je odgovoril Janša in pojasnil, da je bilo ob začetku epidemije več sestankov "prve bojne linije". Mislil je na zdravstvo, civilno zaščito in druge deležnike, ki so se udeleževali tudi "ad hoc" sestankov.
Na vprašanje, kdo je za vodjo svetovalne skupine predlagal Bojano Beović, je Janša odgovoril, da on sam, prav tako vse druge člane, ki so bili vpeti v skupino, konkretno tudi komisijo za odločanje znotraj skupine. "Formalno so bili predlagani z moje strani," je dejal Janša.
@JJansaSDS: Že prvi dan, ko je vlada nastopila mandat, smo se soočili z epidemijo. Prva dva tedna smo imeli v Cankarjevem domu sklicana posvetovanja z ljudmi iz prve bojne linije, iz zdravstvenih domov, domov za ostarele in civilne zaščite, ki je bila brez opreme. 1/2 pic.twitter.com/gvFNyxnetX
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 24, 2021
O predlogih in ukrepih skupina ni odločala
Pavšič je Janši dejal, da je "ta skupina imela poseben status in moč, to pa morate priznati". Janša mu je odgovoril, da svetovalna skupina ni imela nobenega posebnega statusa in nobene posebne moči ter nobenih pooblastil, da bi sprejemala kakršnekoli ukrepe.
"Svetovala je prej vladi pri ukrepih in vlada je v glavnem v veliki meri tem predlogom sledila, zdaj pa svetuje ministru (za zdravje, op. p.) in minister potem predlaga ukrepe," je pojasnil Janša.
Prej je svetovala vladi, saj drugače ni šlo, je še dejal Janša. V času epidemije namreč ob praznih skladiščih in krizi ni bilo mogoče iti po vseh stopničkah zapovrstjo, ampak so določene ravni združili tako, da so lahko v istem dnevu sprejemali ukrepe. Na sejah vlade so zato neposredno sodelovali tudi strokovnjaki, a niso glasovali, so pa na kraju samem dajali mnenja o ukrepih, ki jih je bilo treba sprejeti še isti dan.
Na NIJZ ob razglasitvi epidemije kot v 19. stoletju
Na NIJZ, ki ga je takrat vodila Nina Pirnat v vladi Marjana Šarca, na dan razglasitve epidemije niso storili nič, je dejal Janša in dodal, da so delovali kot v 19. stoletju. Nosili so si listke, informacijski sistem, ko bi potrebovali dejanske podatke, pa ni deloval, je še povedal.
"Na NIJZ je bilo več PR-ovcev in ljudi s FDV kot pa epidemiologov," je dejal Janša in dodal: "Epidemiologi so bili lani marca v manjšini, tisti, ki so bili vrženi v situacijo, pa so pregorevali. Poleg informacijskega sistema, ki ni omogočal realnih podatkov, smo torej ob začetku epidemije imeli tudi kadrovski primanjkljaj."
.@JJansaSDS: 13.3.2020 smo imeli na voljo 3210 mask FFP3 in 76.000 različnih kirurških mask po različnih zdravstvenih ustanovah, kar je zadoščalo za natančno 8 ur. Vlada @sarecmarjan pa je sprejela sklep, da se zaloge zaščitne opreme popolnijo do decembra 2020. pic.twitter.com/vaVSNbtz3R
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 24, 2021
Veliko škode je po mnenju Janše naredil tudi nekdanji v. d. direktorja NIJZ Ivan Eržen, ki ga je preiskovalna komisija zaslišala kot izvedenca. To je podkrepil z ugotovitvami inšpekcije Svetovne zdravstvene organizacije leta 2017, ki je preverjala tudi pripravljenost Slovenije na epidemijo in priporočila, kaj je treba storiti.
Če bi se v DSO dalo narediti drugače, bi to naredili
Poslanca Levice Željka Ciglerja je zanimalo, ali se Janša zaveda odgovornosti za presežne smrti oskrbovancev v domovih za starejše. "Preprosto ni bilo dovolj prostora," je dejal Janša. Če bi lahko naredili drugače, bi to storili, je dodal.
Kaj je o problematiki v DSO povedal Janša, si lahko ogledate v spodnjem videu:
Nekaj vpletenih že zaslišanih
Do zdaj je komisija zaslišala nekdanjo vodjo svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović ter epidemiologa Maria Fafangla in Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine za covid-19. Ivana Eržena, nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pa je komisija zaslišala kot izvedenca.
Omenjene so zaslišali v začetku julija. V kabinetu predsednika vlade so takrat opravičili Janševo odsotnost na seji, a Pavšič z opravičilom ni bil zadovoljen, češ da ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu.
Na zahtevo koalicije poteka tudi parlamentarna preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred nastopom Janševe vlade.
68