Javnofinančni primanjkljaj letos predvidoma nižji od pričakovanj

Vlada se je danes namreč seznanila z osnutkom letnega poročila o napredku 2025, ki ga Slovenija skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili na ravni EU in ta teden uveljavljenim novim zakonom o fiskalnem pravilu letos pripravlja prvič.

Letno poročilo o napredku je po pojasnilih finančnega ministrstva glavni operativni dokument za spremljanje skladnosti javnofinančne politike s srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom za obdobje 2025-2028, ki je po novem osrednji programski dokument na področju usklajevanja javnofinančnih politik v uniji.

Letna poročila o napredku vsebujejo tudi vsebine, ki so bile pred prenovo fiskalnih pravil EU vključene v vsakoletne nacionalne reformne programe. V tokratnem prvem poročilu so tudi informacije o napredku pri izvajanju priporočil in naložb iz načrta za okrevanje in odpornost.

Letno poročilo o napredku 2025 temelji na podatkih statističnega urada za 2024 in ocenah ministrstva za letos. Te temeljijo na spomladanski gospodarski napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.

Odhodki, realizirani v obdobju od začetka veljavnosti srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta do tekočega leta, ter načrtovani odhodki za 2026 ne smejo presegati omejitve rasti očiščenih odhodkov, določene v srednjeročnem načrtu. Lahko pa so nižji.

Fiskalna politika skladna z načrti in zavezami

Fiskalna politika je bila v 2024 po zagotovilih ministrstva skladna s fiskalnimi načrti in zavezami. Rast očiščenih odhodkov je znašala 4,6 odstotka in bila nižja od fiskalne zaveze (6,2 odstotka). Letos bo rast očiščenih odhodkov po ocenah ministrstva znašala 5,3 odstotka in bo prav tako zaostajala za rastjo, določeno v srednjeročnem načrtu (5,6 odstotka). S tem bo tudi kumulativna rast očiščenih odhodkov v letih 2024 in 2025, ki je ocenjena na 10,1 odstotka, zaostajala za dovoljeno rastjo (12,1 odstotka).

Lanski javnofinančni primanjkljaj je po prvi oceni statističnega urada znašal 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je po deležu BDP za 1,7 odstotne točke manj kot v 2023 in za 2,0 odstotne točke manj od načrtov.

Letos na ministrstvu pričakujejo primanjkljaj v višini 1,9 odstotka BDP, kar je za 0,8 odstotne točke BDP nižje od jesenskih pričakovanj oz. od številke v lani spomladi potrjenem odloku o javnofinančnem okviru za obdobje 2025-2027.

Države morajo poročilo Evropski komisiji posredovati do 30. aprila 2025. Vlada bo pred tem osnutek poslala državnemu zboru in fiskalnemu svetu v oceno, kateri naj priloži mnenje o nastopu izjemnih okoliščin iz drugega odstavka 12. člena zakona o fiskalnem pravilu.