Je župan Luč res brez moči, če želi nekdo graditi na cesti?

Občina sprejema oziroma spreminja prostorske akte, skladnost z njimi pa pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri upravna enota (UE). Če bi spremenjeni občinski prostorski načrt omejeval gradnjo ali rekonstrukcijo na spornem mestu, bi lahko lastnik tak predpis izpodbijal oziroma zahteval odškodnino zaradi posega v njegove pravice.

Poleg tega se sme občina vključiti v vsak postopek pridobitve gradbenega dovoljenja na njenem območju, v njem pa lahko gradnji nasprotuje ali se opredeli do posameznih vprašanj. To velja tudi za občino Luče v primeru, o katerem smo pisali. Vendar ostaja vprašanje, če bi gradnjo lahko preprečili. Cesta ob hiši je namreč državna, gradnja na zemljišču pa smiselno predstavlja nadomestni objekt.

Ali hiša ogroža varnost udeležencev v prometu? Bralca je zanimalo, kako je občina lahko dovolila gradnjo stanovanjske hiše brez upoštevanja varnostne razdalje ter ali se župan Luč Ciril Rosc sploh zaveda svoje objektivne odgovornosti. Župan Rosc se je strinjal, da hiša s prometnega in varnostnega vidika stoji na neposrečenem mestu, a dejal, da je navedena gradnja sicer skladna z občinskimi prostorskimi predpisi.

Napotil nas je na upravno enoto Mozirje, ki je pristojna za izdajanje gradbenih dovoljenj na območju, in državno direkcijo za ceste, ki je k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja izdala soglasje. Ali to pomeni, da za varnost občanov, naj bodo vozniki ali stanovalci, ne more jamčiti? Položaj, ki je nastal v Lučah, ureja več pravnih predpisov. Preverili smo, kateri so in kaj določajo.

Kar so pojasnili na občini Luče, v glavnem drži Gradbena dovoljenja izdajajo upravne enote (UE), soglasja soglasodajalci. Občina pa ima po prejemu obvestila upravne enote o vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja na voljo 8 dni časa, da se priglasi kot stranska udeleženka v postopku. Pravico občine, ki je absolutna, določa Zakon o graditvi objektov (ZGO-1):

V postopku izdaje gradbenega dovoljenja […] je stranka tudi občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila o vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja priglasi svojo udeležbo pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve. Če svoje udeležbe ne priglasi v predpisanem roku, se šteje, da se je odpovedala pravici sodelovati kot stranka v postopku. (62. člen)

Tudi nadomestna gradnja je novogradnja Župan je v odgovoru zapisal, da je bilo dovoljenje izdano za rekonstrukcijo stare hiše, ki je stala na istem mestu. Zakon določa, da se gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo izda po skrajšanem ugotovitvenem postopku, občinski prostorski akti pa rekonstrukcijo običajno opredeljujejo kot gradbena dela, pri katerih se tlorisni in višinski gabariti bistveno ne spreminjajo.

Vendar iz slik izhaja, da bi lahko šlo v omenjenem primeru tudi za novogradnjo. Po zakonu namreč nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega (123. čl. ZGO-1B, Ur. l. RS 126/07). Od UE Mozirje smo prejeli odgovor, da je bilo izdano dovoljenje za rekonstrukcijo objekta, kar potrjuje županovo trditev.

UE se v vsebino soglasij ne spušča, ker so ta v pristojnosti soglasodajalca Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja določa 66. člen ZGO-1. Pristojni organ (UE) preveri tudi: - skladnost projekta s prostorskim aktom (občine), - ali projektant in odgovorni projektant izpolnjujeta zakonske osebne pogoje, - ali so bila k želeni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, - plačilo zakonskih prispevkov in dajatev oziroma izpolnitev obveznosti investitorja, - investitorjevo pravico graditi, - zagotovitev minimalne komunalne oskrbe.

Županova napotitev na UE Mozirje je zato upravičena, ne pa tudi najbolj smiselna, saj UE k predlagani gradnji ne podaja vsebinskega stališča, temveč le preveri, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

Brez privolitve direkcije ne gre Hiša v Lučah stoji ob državni cesti. Zato je treba v tem primeru upoštevati tudi Zakon o cestah, ki v 66. členu določa, da soglasje izda Direkcija RS za ceste:

Kaj bi lahko župan vendarle naredil? Občina bi se lahko priglasila kot stranka v postopku izdaje dovoljenja. V tem primeru bi lahko pozvala soglasodajalca – direkcijo za ceste, naj ta ponovno prouči, ali so škodljivi vplivi v varovalnem pasu ustrezno izključeni.

Po drugi strani ima investitor – lastnik zemljišča, na katerem je stala prejšnja hiša, tam lastninsko pravico, ki jo v 33. členu varuje že ustava. Ta vključuje pravico graditi, po ZGO-1 pa lahko izvede tako rekonstrukcijo kot poruši star in postavi nov, nadomestni objekt.

Najverjetneje morebitna pritožba občine na ministrstvo za okolje in prostor ali nadaljnji pravni postopki zato ne bi uspeli. Kljub temu, da bi občina torej lahko skušala drugače zavarovati javni interes, je ta v omenjenem primeru v pristojnosti direkcije za ceste, ki nosi tudi glavni del odgovornosti.